ZDA in Kuba odprli veleposlaništvi
Svet Marta Jerebič
ZDA in Kuba sta po več kot 54 letih napetih odnosov znova odprli svoji veleposlaništvi v Havani in Washingtonu. Ob tej priložnosti se bosta v Washigtonu na uradnih pogovorih popoldne sešla ameriški državni sekretar John Kerry in kubanski zunanji minister Bruno Rodriguez. Slednji se bo udeležil tudi slovesnosti, na kateri bodo kubansko predstavništvo v Washingtonu povišali v veleposlaništvo ter na stavbi izobesili kubansko zastavo. Odprtje veleposlaništev je le eden izmed prvih korakov na težki poti normalizacije odnosov. Spomnimo, da je k temu nekaj prispeval tudi papež Frančišek.
Papež Frančišek je na letalu, ko se je vračal iz Latinske Amerike, sicer dejal, da je Vatikan pri normalizaciji odnosov med ZDA in Kubo opravil le majhne stvari. »Proces med Kubo in Združenimi državami ni bil posredovanje,« je pojasnil sveti oče.
A dejstvo, da sta se ameriški predsednik Barack Obama in kubanski voditelj Raul Castro odločila, da normalizaciji odnosov napovesta ravno na papežev 78. rojstni dan, pove, da je imel papež Frančišek tudi ključno vlogo. Kot so 17. decembra lani pojasnili v Vatikanu, je papež pisal pismo Obami in Castru ter ju povabil, naj rešita nekatere skupne humanitarne probleme, med drugim v zvezi z zaporniki. Papež je pojasnil, da je k delegacijama poslal enega kardinala, katerega imena sicer ni izdal: »Šel je tja, govoril z njimi in potem nisem slišal ničesar več. Po več mesecih pa je nekega dne k meni prišel državni tajnik in mi rekel: 'Jutri bomo imeli drugo srečanje z obema skupinama.' Povedal mi je, da se obe strani pogovarjata. Šlo je sámo, ni šlo za posredovanje, šlo je za dobro voljo obeh držav, oni so to storili. Mi nismo storili skoraj ničesar, samo majhne stvari.« Ameriška in kubanska delegacija sta se na pogovorih v Vatikanu srečali oktobra lani.
Kakorkoli, dejstvo je tudi, da se je ameriški predsednik Barack Obama odločil za korenito spremembo politike do Kube, čeprav morda le zaradi volilne računice.
Odprtje veleposlaništev pa je le eden od prvih korakov na težki poti normalizacije odnosov. Popolne normalizacije ne bo, dokler bo v veljavi ameriški embargo, ki ga lahko Obama sam olajša le do določene mere.
Predsednik ZDA je doslej že olajšal potovanje, poslovanje ter nakup cigar in ruma, za kaj več pa bo moral ukrepati kongres. A tam republikanci zagovarjajo embargo. Proti ukinitvi embarga so tudi nekateri demokrati, predvsem tisti, ki izhajajo iz kubanske emigracije ali pa so od nje finančno ali volilno odvisni. Pogoj je tudi vrnitev po revoluciji zaplenjenega ameriškega premoženja.
Vrnitev premoženja zahteva tudi Kuba, ki so ji ZDA leta 1903 vsilile pogodbo o neskončnem najemu ozemlja za vojaško oporišče Guantanamo, kjer je danes taborišče za teroristične osumljence. Havana zahteva Guantanamo nazaj, a Washington se s tem ne strinja.
Nadaljnja normalizacija odnosov bo odvisna tudi od izida ameriških predsedniških volitev prihodnje leto. V primeru zmage republikanca je pričakovati, da se bo kolo obrnilo nazaj. Med republikanskimi kandidati z izjemo senatorja Randa Paula iz Kentuckyja namreč ni kandidata, ki bi normalizacijo odnosov s Kubo podpiral.
