Župani večjih mest v Vatikanu o podnebnih spremembah in sodobnem suženjstvu

Cerkev po svetu | 16.07.2015, 10:31 Marta Jerebič

Približno 60 županov velikih mest se bo prihodnji torek in sredo v Vatikanu zbralo na dveh dogodkih, na katerih bodo razpravljali o tem, kaj lahko storijo proti podnebnim spremembam in sodobnim oblikam suženjstva. Delavnico in simpozij pripravlja papeška akademija za družbene vede, udeležence pa bo pozdravil tudi papež Frančišek.

V Vatikanu so se pred dvema letoma srečali policijski načelniki z različnih koncev sveta ter izpostavili, da so njihovi neposredni nadrejeni v mnogih primerih župani mest. Papeška akademija za družbene vede se je tako odločila, da bo v Vatikan povabila župane, da bi skupaj iskali najboljše prakse, s katerimi bi lahko omejevali klimatske spremembe in se zoperstavljali novim oblikam suženjstva.

Med drugim se bodo delavnice in simpozija, na katerem bodo sodelovali tudi predstavniki Združenih narodov, udeležili župani Madrida, Pariza, Rima, Teherana in nekaterih ameriških mest.

Še posebej naj bi župani ukrepali proti sodobnim oblikam suženjstva: »Ocenjuje se, da kar 30 milijonov ljudi živi v neki obliki suženjstva. To je priznala tudi Svetovna organizacija dela. Trgovci z ljudmi 80 odstotkov dobička oziroma 150 milijard dolarjev na leto dobijo s prostitucijo. Zato je prostitucija nova oblika suženjstva.«

Kancler Papeške akademije za družbene vede, msgr. Marcelo Sánchez Sorondo, je na predstavitvi dogodka še povedal, da naj bi župani podpisali skupno izjavo, s katero se bodo zavezali, da bodo ukrepali proti tem sodobnim oblikam suženjstva. Pripravili naj bi tudi programe za vnovično družbeno vključevanje in socialno integracijo žrtev, s čimer bi se preprečilo prisilno vračanje v države izvora.

Msgr. Sorondo je izpostavil tudi povezanost med podnebnimi spremembami in družbeno krizo, kar poudarja tudi papež Frančišek v okrožnici o okolju. Pomembno je, da se družba zaveda teh pojavov in človeške odgovornosti ter odločno ukrepa. Mesta s svojimi župani imajo pri tem ključno vlogo, saj velik del svetovnega prebivalstva živi v urbanih naseljih. Tu nastaja tudi največ izpustov toplogrednih plinov, posledice tega pa najbolj izkušajo tisti, ki so najmanj prispevali k izpustom, torej revni.