Cipras mora do srede v Atenah dobiti soglasje za varčevalne ukrepe
Politika | 14.07.2015, 11:41 Petra Stopar
Po maratonskih pogajanjih evroskupine o Grčiji se v Bruslju sestajajo finančni ministri vseh članic Evropske unije. Srečanje poteka v senci grškega dogovora, saj kot je znano, so voditelji evro območja izrazili pripravljenost na nadaljnja pogajanja o tretjem programu pomoči. Preden pa bo do njega prišlo, bo Grčija potrebovala premostitveno posojilo.
Celoten triletni program pomoči Grčiji, tretji v zadnjih petih letih, naj bi bil težek od 82 do 86 milijard evrov, vendar Atene že pred to injekcijo nujno potrebujejo denar - do ponedeljka približno sedem milijard, do sredine avgusta pa še dodatnih pet milijard evrov. Omenjajo se različne možnosti za črpanje denarja za premostitveno pomoč: mehanizem za finančno stabilnost v sklopu evropskega proračuna (EFSM), dobički iz obveznic v lasti Evropske centralne banke ali dvostranska posojila na ravni posameznih držav. »Preučujemo vse instrument, ki bi jih lahko uporabili, a so pri vseh neke ovire, slabosti ali zakonske prepreke, tako da se še odločamo,« je danes povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem.
Vsaj pri prvi možnosti se že nakazujejo zapleti. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker naj bi po poročanju britanskih medijev namreč predlagal oživitev možnosti, da se sklad EFSM uporabi kot zavarovanje za kratkoročna posojila Grčiji. Toda pred petimi leti je Velika Britanija dosegla dogovor, v skladu s katerim EFSM ne bi več uporabili za zavarovanje evrskih reševalnih programov, potem ko so z njim pomagali Irski in Portugalski. Namesto tega naj bi bile za reševanje odgovorne le članice evrskega območja. Britansko stališče se zato do danes ni spremenilo. »Velika Britanija ni članica evro-območja, zato niti ne pomislimo na to, da bi bili britanski davkoplačevalci vključeni v reševanje Grčije. Evro-območje mora dogovor najti samo,« je ob prihodu na zasedanje v Bruselj dejal finančni minister George Osbourne.
To sicer ni edina težava za Grčijo in premierja Aleksisa Ciprasa, ki mora svoje poslance do jutri prepričati v podporo dogovoru in sprejemu najnujnejših ukrepov, med njimi nepriljubljenih davčne in pokojninske reforme. Naloga ni lahka, računa pa lahko bolj na podporo opozicije, piše časnik Financial Times. Poleg razhajanj v koaliciji in Ciprasovi Sirizi so javni uslužbenci že napovedali 24-urno stavko, premierja pa so ob prihodu v domovino pričakali s protestom proti varčevalnim ukrepom, ki so jim tudi sami na referendumu rekli 'ne'. BBC ob tem navaja možnost, da bi lahko Cipras do konca tedna celo oblikoval vlado narodne enotnosti.
Ali bo pridobil soglasje Aten do jutri do polnoči, bo »prvi test, kako resna je Grčija v svoji nameri, da izpolni svoje obveznosti«, pa je včeraj povedal slovenski finančni minister Dušan Mramor. Dodal je, da se bo Slovenija pri odločanju o začetku pogajanj o programu pomoči Grčiji in pri samem potrjevanju le-tega »posvetovala s parlamentom, čeprav to niti v prvem niti v drugem primeru formalno ni potrebno«.
