Finančni ministri in voditelji EU od Grčije pričakujejo nove predloge

Svet | 06.07.2015, 15:07 Andrej Šinko

Rezultati referenduma v Grčiji so sprožili tudi dogajanja v drugih Evropskih državah. Voditelji držav pa tudi predstavniki osrednjih institucij osemindvajseterice se že pogovarjajo o možnih nadaljnjih korakih, za danes in jutri pa je sklicanih več srečanj. V javnosti se sicer ugiba tudi možnostih, kako bi se zadeve lahko odvijale v prihodnje.

Finančni ministri držav v območju evra na jutrišnjem kriznem sestanku pričakujejo nove predloge grških oblasti. Nato naj bi preučili stanje in pripravili podlago za odločitve na evrskem vrhu, ki je predviden jutri ob 18. uri. Španija je pripravljena na pogajanja o novem programu pomoči, medtem ko Nemčija zavrača možnost pogajanj o prestrukturiranju dolga. Podpredsednik Evropske komisije, pristojen za evro, Valdis Dombrovskis pa poudarja, da stabilnost območja evra ni vprašljiva. Ob tem pa dodaja, da imajo vse, kar je treba, da obvladajo položaj.

Šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem je sicer že včeraj poudaril, da je rezultat referenduma obžalovanja vreden za prihodnost države, ob tem pa opozoril, da so za okrevanje grškega gospodarstva težki ukrepi in reforme neizogibni. Dijsselbloem naj bi sicer o Grčiji že dopoldne govoril s predsednikom Evropske komisije Jean-Claudeom Junckerjem, predsednikom Evropskega sveta Donaldom Tuskom in predsednikom Evropske centralne banke Mariom Draghijem. Na delovni večerji pa naj bi o Grčiji govorila tudi nemška kanclerka Angela Merkel in francoski predsednik Francois Hollande.

Medtem se v javnosti pojavljajo trije možni scenarij o nadaljnjem razvoju dogodkov, in sicer pogajanja o tretjem programu pomoči, ki so po izkušnjah z nezanesljivo grško vlado v minulih mesecih nepredstavljiva, izstop Grčije iz območja evra z nepredvidljivimi finančnimi in političnimi posledicami ali nekakšna vmesna ustvarjalna rešitev. Vodilni predstavniki Evropskih institucij so že pred referendumom poudarili, da bo odločitev za „ne“ dramatično oslabila položaj Grčije in nevarno povečala možnosti za izstop države iz območja evra. Po prvih odzivih pa kaže, da so evrske države pripravljene dati grški vladi še eno pogajalsko možnost.

Izstop Grčije iz območja evra, se sicer ne bi zgodil čez noč, odvisen je namreč od odločitev Evropske centralne banke v teh dneh, ključen rok pa je 20. julij, ko ji mora Grčija poplačati 3,5 milijarde evrov. Odločitev Evropske centralne banke o likvidnostni pomoči pa bi lahko vplivala tudi na težko pričakovano odprtje bank. Te so po odločitvi grške vlade zaprete že teden dni. Brez likvidnostne podpore v prihodnjih dneh pa bi grška vlada najverjetneje morala začeti izdajati zadolžnice, kar pa pomeni uvedbo vzporedne valute, ki bi bila velik korak vstran od evra.

Grški gospodarski minister Georgios Statakis sicer meni, da odločitve ali bo Grčija ostala v evro območju ne gre prelagati na dlje kot 48 ur, ob tem pa dodaja, da bi morala Evropska centralna banka grške banke pustiti pri življenju še za sedem do deset dni, da bi omogočila pogajanja in pogovore.