Lahovnik: Grčija želi imeti skandinavski standard javnih storitev in balkanski način izogibanja plačevanju davkov

Svet | 03.07.2015, 18:40 Petra Stopar

Grčija je po ugotovitvah upravnega odbora začasnega mehanizma za stabilnost evra (EFSF) uradno že plačilno nesposobna. Kljub temu od Grčije še ne bo zahteval takojšnjega poplačila vseh posojil. Grki bodo pojutrišnjem na referendumu sicer glasovali o tem, ali sprejeti predloge varčevalnih ukrepov mednarodnih posojilodajalcev v zameno za nadaljnjo finančno pomoč. „Kakršenkoli bo rezultat, bo to krizo samo še poglobilo,“ je v pogovoru za naš radio povedal ekonomist Matej Lahovnik.

O pozivanju grškega premierja Aleksisa Ciprasa Grkom, naj na nedeljskem referendumu o pogojih pomoči glasujejo proti, je Lahovnik dejal, da Cipras predvsem išče način, kako bi sam s svojim skrajnim levičarskim gibanjem preživel. „Mislim, da bo to težko, kajti samega sebe je spravil v past. Pred volitvami je Grkom populistično obljubljal nemogoče, na ta način je osvojil oblast, obljubljal, da ne bo več varčevanja, da se bo uprl Evropi. Ta Evropa pa je zdaj povedala, da mora račun za te svoje politične obljube nositi sam,“ trdi ekonomist, po mnenju katerega se Grčiji obeta precej črn scenarij.

Če bodo namreč Grki glasovali za sprejem paketa varčevalnih ukrepov, ki so ga ponudili Evropska centralna banka, Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad, bo vlada po Lahovnikovem pričakovanju odstopila, kot je nakazala tudi sama, „imeli bomo več mesecev politične krize“. Kot je opazil, je imela grška vladna stranka Siriza izjemno veliko podporo državljanov, ki so „večinoma za svoje težave krivili evropske voditelje“, v zadnjih dneh pa so se stvari spremenile. „Tisti trenutek, ko na bankomatu ne moreš več dvigniti denarja, ko so banke zaprte, ko začne v trgovinah primanjkovati določenih proizvodov – kajti v Grčiji prihaja do resnih motenj v plačilnem prometu – se ta revolt počasi preusmerja tudi na domače politične voditelje, tudi na Sirizo in Ciprasa,“ je ocenil.

Boji se, da bi morali slovenski davkoplačevalci, ne glede na to, kaj se bo zgodilo, odpisati velik del posojil, ki smo jih dali Grčiji, „kajti več ali manj je jasno, da Grki tega bremena ne bodo nikoli vrnili“. Trpele bodo tudi politične in varnostne razmere, je dodal. „Tisti trenutek, ko bodo zamujale plače in pokojnine, se bo ta revolt preusmeri z Bruslja v Atene,“ čeprav je življenje še vedno precej lagodnejše kot v Sloveniji in Grki še niso izvedli nobene korenite reforme javne uprave. „Rešitve za svoje probleme morajo tako iskati predvsem doma,“ je med drugim povedal ekonomist.

Ostalim poudarkom prisluhnite v celotnem pogovoru.