V zdravstvu visoke temperature verjetno tudi po koncu poletja

Slovenija | 08.08.2015, 05:30

Kljub počitnicam se v zdravstvu v prihodnjih tednih obeta več pomembnih dogodkov. Med njimi je predaja poslov med odhajajočim in novim vršilcem dolžnosti generalnega direktorja ljubljanskega kliničnega centra, kmalu je tudi pričakovati začetek gradnje ljubljanske urgence. Prav tako bo pestra jesen.

Dozdajšnjim prvi mož največje bolnišnice v državi Simon Vrhunec se je odločil, da ustanove ne želi več voditi brez polnih pooblastil. S ponedeljkom na njegovo mesto stopa Andrej Baričič. Še jeseni bo predvidoma sledil razpis za generalnega direktorja. A to ni edina predvidena kadrovska sprememba na področju zdravstva v prihodnjih tednih oziroma mesecih. Obeta se tudi ponovitev razpisa za generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, potem ko zdajšnji prvi mož javne zdravstvene blagajne Samo Fakin v državnem zboru ni dobil zelene luči za tretji mandat. Do menjave bo, tako kažem, prav tako prišlo na ljubljanskem onkološkem inštitutu. Svet zavoda je namreč začel postopke za razrešitev generalnega direktorja Janeza Remškarja zaradi odstopanj pri uresničevanju sklepov, ki mu jih je naložil.

Že tako visoke poletne temperature utegneta še dvigniti težko pričakovani poročili o nadzoru nad programom otroške srčne kirurgije in upravnem nadzoru na nevrološki kliniki ljubljanskega kliničnega centra. Prvo je že pripravljeno, vendar v angleškem jeziku, saj so sodelovali tudi tuji strokovnjaki. Zato je trenutno v rokah prevajalcev, prevod bodo z zdravniške zbornice posredovali vpletenim v vpogled oziroma izjasnitev. Drugo poročilo, ki ga je ministrstvo za zdravje odredilo po aferi Radan, je končano, a vsebina uradno še ni znana, saj še niso sklenjeni zakonski postopki. Po podatkih, ki krožijo v medijih, je nadzor razkril številne nepravilnosti pri predpisovanju zdravil, na področju varnosti bolnikov in higiene. Na zdravniški zbornici teče tudi postopek odvzema licence zdravniku Ivanu Radanu, ki naj bi bil osumljen umora osmih bolnikov. Ta postopek bi utegnil trajati nekaj mesecev.

V prihodnjih dneh oziroma tednih je pričakovati začetek gradnje druge faze ljubljanske urgence. Do konca leta morajo sicer začeti delovati vsi regijski urgentni centri. Urgentni center v Brežicah je dokončan že nekaj časa in deluje, v ostalih so začeli dobavljati opremo.

Pristojna ministrica Milojka Kolar Celarc bo jeseni podpisala tudi pravilnik o nujni medicinski pomoči. Po številnih pripombah na osnutek pravilnika je že jasno, da bo dežurna služba še naprej organizirana tako kot do zdaj, v načrtu še naprej ostajajo glavni gradniki nove organizacije, to so urgentni centri, satelitski urgentni centri, dispečerske enote, triaža in prvi posredovalci.

Do konca leta morajo zaživeti vsi projekti eZdravje, ki so večinsko financirani iz evropskih sredstev. Tako bo septembra na primarni zdravstveni ravni uveden eRecept, eNapotnica bo v celoti zaživela v začetku prihodnjega leta.

Zdravstveno ministrstvo v treh bolnišnicah pripravlja pilotni projekt, s katerim namerava skrajšati čakalne dobe. To so kratkoročni ukrepi na tem področju, med dolgoročnimi predvideva spremembo zakona o pacientovih pravicah v delih, ki se nanašajo na čakalne vrste, in spremembo pravilnika o najdaljših čakalnih dobah.

V prihodnjih tednih in mesecih bodo znani tudi dokumenti, ki bodo služili za podlago zdravstvene reforme, ter tudi sam zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Javna razprava o resoluciji o nacionalnem planu zdravstvenega varstva, ki bo služila za okvir ureditve zdravstva v prihodnjih petih letih, bo končana 16. avgusta. Nato bodo na ministrstvu resolucijo skupaj s prejetimi pripombami poslali v medresorsko usklajevanje. Državni zbor bo o njej predvidoma glasoval na zadnji decembrski seji. Jeseni bo pripravljena tudi analiza zdravstvenega sistema, ki bo skupaj z resolucijo podlaga za zdravstveno reformo. Do konca leta pa ministrica napoveduje tudi vložitev predloga zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v javno razpravo.

V prihodnjih mesecih bodo predvidoma svoje delo sklenile tudi skupine, ki za posamezne poklice v zdravstvu pripravljajo standarde in normative. Ker so v zdravstvenih poklicih pričakovali, da bodo standardi in normativi pripravljeni do začetka poletja, več sindikatov v zdravstvu za jesen napoveduje stavko. A Kolar Celarčeva vsem željam in potrebam v zdravstvu ne bo mogla slediti. Vlada je pred poletnim oddihom sprejela razrez proračunskih izdatkov za prihodnji dve leti, a zdravstveno ministrstvo bi predvsem za financiranje naložb potrebovalo več sredstev, kot jih je dobilo. Zdaj bodo znotraj razpoložljivih sredstev določili prednostne naloge, Kolar Celarčeva naj bi nato v nadaljevanju skušala dobiti denar iz evropskih virov, v prvi vrsti za izvajanje preventivnih programov.