Odstopil hrvaški arbiter, Cukjati meni, da južna soseda škoduje predvsem sebi
Slovenija | 31.07.2015, 15:50
Potem ko je Hrvaška tudi uradno izstopila iz arbitražnega postopka o meji s Slovenijo, je že razrešila svoji agentki pri arbitražnem sodišču. Naše ministrstvo za zunanje zadeve je že prejelo diplomatsko noto o tej odločitvi južne sosede. S položaja je medtem odstopil hrvaški arbiter Budislav Vukas. V pogovoru za hrvaško nacionalno televizijo je dejal, da je želelo sodišče v Haagu njegovi državi odvzeti del ozemeljskih voda. Podrobnosti o tem ni želel izdati, saj tega ne sme, a poudaril je, da je temu najostreje nasprotoval.
Vukas je dejal, da arbitražno sodišče še ni sprejelo nobene dokončne odločitve in da je bilo predvideno, da bo do konca poletja podalo mnenja o novem načrtu svojega predsednika. Menil je, da med poletno razpravo lahko vpliva na določene zadeve, ki mu niso bile všeč, a se je nato odločil odstopiti. K temu ga je še posebej vodila soglasna podpora hrvaškega sabora prekinitvi arbitražnega postopka, ki ji je sledila še zelena luč vlade v Zagrebu. "Država, ki me je imenovala in katere državljan sem, se umika in to na nek način narekuje tudi moj umik," je dejal. Ta korak je pojasnil tudi z ravnanjem slovenske strani, ki je nezakonito komunicirala med arbitražnim postopkom. Kakšno bo nadaljevanje, je po njegovem vprašljivo. Kot je dodal, je bila objava sodbe predvidena decembra. Presenečen je bil, ko je slovenska stran namesto Jerneja Sekolca imenovala predsednika Meddržavnega sodišča Ronnyja Abrahama. Po njegovem to ni najbolj elegantna rešitev, saj sta v arbitražnem sodišču zdaj dva Francoza. Kdo bo njegov naslednik v petčlanskem arbitražnem sodišču, ni želel ugibati. Hrvaška bi ga morala imenovati v 15 dneh, če tega ne bo storila, bo novega arbitra imenoval predsednik arbitražnega sodišča. "Po mednarodnem pravu je postopek odstopa od mednarodne pogodbe zelo zapleten, tako da bo postopek prekinitve arbitražnega sporazuma verjetno potekal precej časa. Nisem prepričan, da bo arbitražno sodišče ugasnilo, še posebej, če upoštevamo stališča Evropske unije," je še menil Vukas.
Da so v Bruslju napovedali, da v sporu lahko igrajo posrednika, je sinoči za Televizijo Slovenija spomnila profesorica prava na mariborski univerzi Janja Hojnik. A opozorila je tudi, da ne Evropska komisija ne arbitražno sodišče nimata mehanizmov, s katerimi bi prisilila Hrvaško, naj ostane v arbitražnem postopku. So se pa tako v slovenski kot hrvaški javnosti že pojavila namigovanja in opozorila, da bi Slovenija zaradi arbitražnega spora lahko blokirala vstop Hrvaške v schengensko območje. Vodja hrvaške diplomacije Vesna Pusić je ta opozorila zavrnila. A Hojnikova se z njo ne strinja, kot je poudarila, ima Slovenija ne samo politične, ampak tudi pravne možnosti za to.
"Zdaj lahko visimo na schengnu," je za naš radio zadevo komentiral nekdanji poslanec SDS France Cukjati. Kot je dodal, bo hrvaška stran samo pod pritiskom pripravljena iskati skupno rešitev. Obžaluje, da se takoj po izbruhu afere nista sešla oba zunanja ministra in pogovorila. "Verjetno bi se na tej ravni, z osebnim stikom v pogovoru, marsikaj dalo rešiti v tej meri, da Hrvati ne bi tako zaostrili stališč." Z zdajšnjimi potezami naša južna soseda, tako Cukjati, škodi predvsem sebi. A boji se, da bo končni rezultat zaradi afere manj ugoden za Slovenijo. "Bojim se, da bo hrvaški pritisk vplival na ostale arbitre, da bodo na koncu koncev nekoliko popustili. Bojim se, da bomo na ta račun vendarle nekaj izgubili," je Cukjati dejal za oddajo Spoznanje več, predsodek manj.
