Hrvaški dnevnik razkril dogovarjanje Sekolca in Drenikove; Zagreb opozarja na posledice

Slovenija | 22.07.2015, 22:45

V slovenski in hrvaški javnosti je odmevalo pisanje hrvaškega časnika o tem, da je slovenski član arbitražnega sodišča Jernej Sekolec Ljubljano obveščal o poteku arbitražnega postopka, tudi o tem, da naj bi Slovenija na morju dobila, kar je želela. V Zagrebu so pogovore označili za nesprejemljive, v Ljubljani so s komentarji skopi.

Sekolec je, kot je poročal časnik Večernji list, o podrobnostih zaupnih razprav predsednika sodišča Gilberta Guillaumea in ostalih sodnikov obveščal slovensko zunanje ministrstvo, konkretno slovensko agentko Simono Drenik.

Z njo sta nato oblikovala taktiko vplivanja na ostale sodnike, je trdil zagrebški časnik v članku. Popoldne pa je na spletni strani objavil še zvočne posnetke treh pogovorov, od katerih je en dolg 48 minut, druga dva pa sta krajša. Kako je dobil posnetke, časnik ni razkril. Prvi je sicer o tej zadevi poročal srbski Blic.

Kmalu po objavi članka je hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić sklicala izredno novinarsko konferenco, na kateri je dejala, da bodo navedbe preverili ter se nato odločili, kako naprej.

"Če je katera koli navedba iz Večernjega lista resnična, bi bilo to absolutno šokantno ter nesprejemljivo za Hrvaško in bi drastično spremenilo situacijo v zvezi s tem postopkom," je dejala. Napovedala je, da bodo o vsem obvestili arbitražno sodišče in tudi Evropsko komisijo. Od tam so kasneje sporočili, da arbitražni sporazum ni v pristojnosti EU.

Erjavec je članek - še preden so bili na spletu objavljeni posnetki - označil za neumnost in del hrvaške predvolilne kampanje. Kasneje, po objavi posnetkov, je minister, ki je na dopustu v Franciji, dejal, da mora najprej opraviti pogovore na ministrstvu, šele nato bo zadevo komentiral.

Verjame sicer, da vse skupaj ne bo vplivalo na postopek, sicer pa bo po njegovih besedah arbitražno sodišče tisto, ki bo na koncu odločalo o tem, ali gre v tej zadevi za "okuženost" sodnika.

Tudi če so posnetki resnični, pa je po Erjavčevem mnenju najhujša posledica lahko to, da se sodnika izloči. "Ne more pa to spremeniti argumentov in dejstev in ne morejo zaradi tega zavreči arbitražne odločitve," je prepričan.

Drenikova medtem po telefonu za STA pisanja Večernjega lista ni želela komentirati, je pa večkrat dejala, da je "presenečena".

Da zadeve do odločitve arbitražnega sodišča ne bo komentiral, je sporočil tudi premier Miro Cerar. Premier sicer meni, da gre pri zadevi očitno za vnaprejšnji poskus vplivanja na končno odločitev arbitražnega sodišča, so zapisali v sporočilu, ki so ga poslali iz njegovega kabineta.

Mednarodna pravnica Vasilka Sancin pa sodeč po posnetkih pogovorov ocenjuje, da so bila pravila arbitraže verjetno res kršena. Kot je dejala za STA, je šokirana, posledice pa so lahko po njeni oceni hude.

Kot je bila jasna Sancinova, ki je bila v preteklosti oziroma do zaključka pisne faze del slovenske odvetniške ekipe pred arbitražnim sodiščem, za nacionalnega arbitra veljajo enaka pravila kot za ostale arbitre, "absolutno je treba zagotavljati njegovo neodvisnost in nepristranskost".

Glede vseh posledic za postopek arbitraže, ki lahko sledijo, je povedala, da lahko Hrvaška zahteva izločitev arbitrov, zgolj Sekolca ali tudi ostalih. Če bi se izločilo le Sekolca, bi lahko tribunal nato končno odločitev sprejel tudi brez njega, v okrnjeni sestavi, če bi prišlo do izločitve več arbitrov, pa bi morali biti imenovani nadomestni. Arbitražni sporazum sam po sebi ostaja in je veljaven, a sicer so zadeve sedaj v veliki meri odprte, je povedala.

Po pisanju Večernjega lista naj bi do pogovorov prišlo 5. novembra 2014 in 11. januarja letos.

Sekolec naj bi novembra lani poklical Drenikovo in se pritožil, da je meja na kopnem "še odprta" ter da ni zadovoljen s potekom razprave. Kot je povedal, naj bi Guillaume med premorom za kavo na eni od razprav dejal, da ni treba več toliko pritiskati, saj so "Slovenci na morju dobili vse, kar so hoteli".

Slovenski član sodišča je slovenski diplomatki še povedal, da bo razmejitvena črta v Piranskem zalivu verjetno potekala od ustja Dragonje naravnost do meje z Italijo ter da bo Slovenija dobila 75 ali 66 odstotkov Piranskega zaliva.

Drenikovo je še obvestil, da je hrvaški arbitražni sodnik Budislav Vukas vztrajal pri režimu svobodne plovbe za slovenske ladje skozi hrvaško morje do Piranskega zaliva ter da je bil Guillaume navdušen nad sporazumom Drnovšek-Račan.

Drenikova pa naj bi mu naročila, naj bo osredotočen zgolj na nekaj spornih točk ob kopenski meji, kot so protipoplavni nasipi na Muri, območje vasi Brezovec in soline.

Sekolec ni bil tako popustljiv glede kopenske meje kot Drenikova. Zato je slovenski sodnik od Drenikove zahteval, da mu zagotovi "strelivo", s katerimi je želel vplivati na sodnike tudi glede kopenske meje.

Prva ugibanja o možnih nepravilnostih pri arbitraži so se pojavila marca letos, potem ko je Erjavec, sklicujoč se na neuradne informacije, v intervjuju dejal, da verjame, da bo Slovenija dobila izhod na odprto morje.

Hrvaška je tedaj zahtevala, da arbitražno sodišče in Ljubljana odgovorita, ali je obstajala komunikacija med sodiščem in Slovenijo. Iz Haaga so odgovorili, da je interna preiskava pokazala, da uhajanja informacij ni bilo.

Danes se arbitražno sodišče na vprašanja o najnovejših razkritjih ni odzvalo.

Arbitražno sodišče je sicer pred kratkim napovedalo, da bo odločitev v sporu o meji med državama objavilo decembra.