Prof. dr. Rusjan in vinogradnik Lisjak o teranu, ki razdvaja Slovenijo in Hrvaško
Slovenija | 22.07.2015, 23:24
Kmetijski minister Dejan Židan se bo jutri v Bruslju z evropskim komisarjem za kmetijstvo Philom Hoganom pogovarjal o zaščiti terana v EU. Slovenija je teran zavarovala na trgu EU z zaščiteno označbo porekla, a Hrvaška to zaščito spodbija in zahteva pravico do uporabe besede teran tudi pri označevanju svojega vina. S tem vprašanjem so se ukvarjali tudi na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, kjer so skupaj s hrvaškimi znanstveniki ugotovili, da sta slovenska sorta refošk in teran iz hrvaške Istre genetsko identični, kar pomeni, da njuni imeni označujeta isto sorto, vendar pa obstajajo nekatere morfološke razlike v karakteristiki listov. Za Radio Ognjišče je o študiji spregovoril dr. Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete, predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak pa je povedal, kaj bi izguba terana pomenila za Kras.
Dr. Rusjan: Več kot 95 odstotkov vinogradov vključenih v raziskavo ima identičen genotip
Lanska študija več slovenskih in hrvaških znanstvenikov je pokazala, da sta slovenska sorta refošk in teran iz hrvaške Istre genetsko identični, kar pomeni, da njuni imeni označujeta isto sorto, vendar pa obstajajo nekatere morfološke razlike v karakteristiki listov. To je verjetno tudi razlog za to, da so na Hrvaškem menili, da gre za dve različni sorti. Nosilec študije Denis Rusjan z ljubljanske biotehniške fakultete poudarja, da je treba ločevati ime sorte in vina. "Sort žlahtne vinske trte, ki jih že stoletja tradicionalno gojijo na nekem območju, ni mogoče zaščititi oz. si jih lastiti, medtem ko se vino pod določenim nazivom, v tem primeru teran, ki se ga prideluje znotraj definiranega območje, lahko zaščiti, kar je Slovenija tudi storila," je povedal za STA, za naš radio pa dodal, da se je v "več kot 95-odstotkih vinogradov, ki smo jih vključili v raziskavo pokazal, da imajo dejansko trte iz teh vinogradov identičen genotip".
Ob tem je dr. Rusjan spomnil na primer Madžarske, ki je v vinorodni deželi Tokaj zaščitila vino z istim imenom tokaj, ki ga pridelujejo iz šestih sort, a niti ena od njih v imenu ne vključuje besede tokaj. "Kljub temu so bili slovenski in italijanski vinogradniki primorani spremeniti ime sorte furlanski tokaj, hkrati pa so dobili prepoved uporabe naziva tokaj na etiketah vina, čeprav tovrstno pridelano vino v Sloveniji in Italiji nima z madžarskim zaščitenim vinom tokaj ničesar skupnega. Po mojem prepričanju na Hrvaškem v tej zgodbi dajejo preveliko vlogo sorti oz. imenu sorte teran."
Teran se od hrvaškega vina razlikuje predvsem zaradi različnih razmer za pridelavo - drugačnega podnebja, tal, vinogradniške prakse, tehnologije v kleti in načina pridelave vina. "Kras kot planota daje slovenskem teranu drugačen, značilen pečat v primerjavi s hrvaškim vinom pod istim nazivom," je povedal.
Teran je zelo pomemben za Kras
Predsednik Konzorcija kraških pridelovalcev terana Boris Lisjak je povedal, da je bolj kot količina pridelanega terana pomembno to, da proizvodnja terana na Krasu predstavlja približno 80 odstotkov pridelave vina. "Teran nam na Krasu pomeni vse. Če to izgubimo, vinarstva na Krasu ne bo več."
Kot pravi, imajo dokaze, da so Hrvati pred 25 oz. 30 leti kupovali cepljenke trte refošk v Sloveniji. "Obstajajo dobavnice, računi, točni naslovi in količine. Iz naših cepljenk hočejo dokazovati, da imajo trto teran. Ti dve trti sta isti," je pojasnil Lisjak.
Foto: Domačija Lisjak
