NSi-jev zakon o dostojnem pokopu sprejet
Slovenija
Poslanke in poslanci so danes s 44 glasovi za in 19 proti sprejeli zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev, ki so ga v parlamentarno proceduro vložili poslanci NSi. Z zakonom se urejajo postopki do trenutka, ko se neko grobišče vpiše v register in se uvrsti v kategorijo vojnih grobišč.
Zakon naj bi po prepričanju predlagateljev pripomogel k izpolnjevanju civilizacijskih norm, kot so pokop po vojni pobitih, pravica do groba in pravica do spomina. Zakon ne posega v obstoječi zakon o vojnih grobiščih, saj ta obravnava registrirana vojna grobišča, zatrjujejo.
Poudarek zakona je na odkrivanju doslej prikritih vojnih grobišč, njihovi označitvi v naravi, vpisu v register vojnih grobišč in postavitvi spominskih znamenj v skladu z zakonom o vojnih grobiščih. V njem so poleg tehničnih postopkov za urejanje prikritih grobišč določene tudi pristojnosti komisije za reševanje vprašanj prikritih grobišč.
V parlamentarni razpravi so naklonjenost zakonu poleg predlagateljev namenjali tudi v SMC, v SDS pa ga niso niti podpirali niti mu niso nasprotovali. Preostale poslanske skupine mu ob nekaterih izjemah niso bile naklonjene.
Najpogosteje slišani očitek je bil, da bi lahko rešitve prinesla sprememba obstoječega zakona o vojnih grobiščih. Predsednica NSi Ljudmila Novak se s tem ni strinjala. "Obstoječi zakon bi potreboval toliko popravkov, da je bolj smiselno, da naredimo nov zakon, ki ne ukinja tega, ampak pripelje stvari do trenutka, ko prikrito grobišče postane vojno grobišče. ... Nadgrajujemo oziroma obdelamo pa vse tisto, kar potrebujemo, da neko prikrito grobišče postane vojno grobišče. In tega pač niste želeli slišati, niste želeli sprejeti in zato potem ni bilo nadaljnjih korakov, da bi ta zakon skupaj lahko dodelali. In zaradi tega, ker je zgolj SMC pokazal voljo in pripravljenost za to, zato smo pač z njimi delali nadaljnje korake."
Slišati je bilo tudi, da zakon odpira ideološke teme. Matjaž Han, SD: "Ne me zdaj riniti, če sem proti tehničnemu zakonu ali pa če imam pomisleke za ta tehnični zakon, da nisem za spravo, da sem nek komunist, da nagovarjam svoje volivce in tako naprej. Jaz redno hodim na vse proslave borčevske, grem tudi k maši kdaj, grem tudi, praznujem bom rekel tiste krščanske naše praznike in še marsikaj drugega. ... Če bi bil res tehnični zakon, bi bili "fertik" v dvanajstih minutah, kateri smo za, kateri smo proti in bi bili zdaj že doma. Ker pa so nameni tega zakona drugi, je razprava takšna, kakršna je. Zato, ko se boste iskreno začeli vsi skupaj v tej dvorani pogovarjati o spravi bom jaz v prvi vrsti, ko se bomo pogovarjali o spravi."
Na trenutke je razprava zašla tudi na povsem osebne zgodbe, kar je pravzaprav običajno za debato o vojni in povojnih dogodkih. Na pripombe ZL, da se s tem zakonom izničuje pomen NOB, je dr. Mitja Horvat, SMC, takole odgovoril.
"Torej, odločno moram protestirati proti takemu podtikanju, priti takemu izkrivljanju in seveda povedati, da se tukaj nikakor ne skriva razvrednotenje narodnoosvobodilnega boja. Pač pa čisto po nepotrebnem vpletate v vsebino tega zakona narodnoosvobodilni boj. Dva moja stara očeta sta bila partizana. Nobene zveze ta zakon nima za narodnoosvobodilnim bojem. Eden od njiju je bil žrtev mučenja režima. Zato, ker je pomagal delavkam, da so lahko oblekle svoje otroke in jim je dovoljeval, da so iz tovarne odnesle nekaj blaga. Narodnoosvobodilen boj s tem nima nobene zveze. Narodnoosvobodilen boj je takšen kot je. Nihče se vanj ni niti približno vtaknil in tukaj pri tem zakonu absolutno ne govorimo o tem, ampak moram še enkrat ponoviti to, kar najdem v zakonu, ki, me veseli, da vam je o 2003 in 2009 prirastel k srcu in da ste ga pripravljeni izvrševati, ker bi to rešilo mnoge probleme in se nam ne bi bilo treba danes ukvarjati ponovno s temi vprašanji. V 4. členu govori o grobiščih žrtev vojne, po vojni usmrčenih oseb. Grobišča žrtev vojne so tudi grobišča oseb, ki so bile v zvezi z II. svetovno vojno po 15. 5. 1945 v nasprotju z načeli in pravili pravne države po obsodbi ali po izven sodnem postopku usmrčene od organov ali predstavnikov takratne oblasti na ozemlju Republike Slovenije. Če je to že od 2003, 2009 pripoznano, zakaj še naprej prikrivati. In zato seveda preden preidem na ostale stvari, absolutno zavračam podtikanje, da želi tudi sama resolucija izenačiti režime 20. stoletja, nacizem, fašizem in komunizem, tudi to je za moj okus popolnoma napačna interpretacija. Nihče ne izenačuje teh oblik totalitarnih režimov. Obsojamo pa takšno ravnanje ne glede na to, kako se imenuje, v čigavi ideji ali za kakršenkoli namen se uporablja nasilje."
Čeprav je sprva kazalo, da bodo v SDS glasovali proti predlogu zakona, so se navsezadnje odločili, da se bodo vzdržali. Morda je zalegel tudi poziv poslanca NSi Mateja Tonina: "Prošnja kolegom iz SDS-a. Če bi bila Slovenija normalna, pa ni, potem bi jaz razumel vaše stališče in ga tudi podprl, da v normalni državi za pokop mrtvih ne potrebuješ novega zakona. Imate prav, imate poanto. Ker pa tudi vi trdite in tudi vi veste, da Slovenija ni normalna država, vas iskreno prosim, da podprete tak zakon in nam omogočate odpraviti te birokratske ovire. Nekateri kolegi, gospod Breznik, gospa Irglova so razpravljali fantastično in jaz upam, da se bo to na koncu prelevilo tudi v podporo. Jaz mislim, da bi tudi, bom rekel naš del volilnega bazena, to naše sodelovanje in vašo podporo nagradil. Iskreno vas prosim za podporo." Podoben poziv je namenil tudi opoziciji, a ni zaleglo, glasovali so proti. Ob žolčnih pripombah nekaterih članov ZL so se mnogim ježili lasje...
