NKBM prodana, državni vrh ne skriva zadovoljstva
Slovenija | 01.07.2015, 15:09
Druga največja slovenska banka NKBM se seli v tuje roke. Kot smo že poročali včeraj, sta kupca ameriški investicijski sklad Apollo in Evropska banka za obnovo in razvoj. V NKBM zagotavljajo, da so vloge komitentov varne in da poslovanje poteka nemoteno. Politika goji mešane občutke, prav tako ekonomisti in analitiki.
Slovenski državni holding, ki je vodil postopek prodaje, verjame, da bo imela prodaja pozitivne učinke na banko, njene stranke in še posebej na regijo, v kateri deluje. Kupca so po pojasnilih člana uprave SDH Mateja Runjaka izbrali v "transparentnem in mednarodno primerljivem prodajnem postopku". Kakšne načrte imajo kupci? V Apollu, kot je poudaril Gernot Lohr iz sklada, razumejo finančne storitve in jih lahko upravljajo. „To je tu še posebej pomembno. Medtem ko je to velika banka z dobrim vodstvom, se sooča z izzivi, kot so slaba posojila in omejitve Evropske komisije. Menimo, da lahko Apollo in EBRD dosežeta dober rezultat za stranke, Slovenijo in vlagatelje, ki jih predstavljamo."
Apollo naj bi v lastništvu NKBM ostal pet do 10 let. Pet let je namreč po Lohrovih besedah minimalni čas za izvedbo prestrukturiranja in dvig vrednosti banke. Zagotovil pa je, da ne gre za kratkoročno naložbo.
Za predsednika uprave NKBM Roberta Senico je prodaja še "zadnji kamenček v mozaiku, ki ga banka potrebuje v smislu prestrukturiranja, ki ga je začela pred dobrima dvema letoma". Sami so z mnogimi ukrepi banko spet pripeljali v dobičkonosne vode, v privatizaciji pa vidijo možnost za razvoj potenciala.
Glede kupnine, ki znaša 250 milijonov evrov, so med ekonomisti in analitiki različna mnenja. Direktor Združenja bank Slovenije France Arhar je dejal, da je cena vedno konsenz dveh pogodbenih strank. Pri tem je pomembno vprašanje, kako naj bi banka delovala v prihodnje ter nenazadnje tudi koliko je bilo vanjo dejansko vloženega v zadnjih 20 letih. "Bila je potrebna prva sanacija, teče druga sanacija, dejstvo pa je, da rezultati v banki niso dosegli pričakovanj," je izpostavil direktor združenja bank. Ob tem pa je poudaril, da se s težavami ne sooča le slovenski bančni sektor, temveč je celoten evropski trg v prestrukturiranju, sooča se s krčenjem bančnega posredništva. Zato tudi dogovorjena cena morda ni takšna, kot bi bila, če bi banko prodali pred leti. "Nismo več v obdobju med letoma 2005 in 2008, ko je vse raslo. Prav tako po njegovem mnenju ni mogoče napovedati, kakšna bo prihodnost banke. "Vse bo odvisno od nadaljnjega razvoja finančnih trgov in razvoja celotnega gospodarstva ter njegovih potreb." Slovenske banke so namreč v prvi vrsti komercialne banke, kar pomeni, da je delež financiranja prebivalstva in podjetij bistveno višji, kot je to povprečje v Evropi. "Če bo gospodarstvo uspelo, potem bodo uspevale tudi banke. Potem bo manj slabih kreditov in boljši rezultati," je poudaril. Ob tem je izrazil upanje, da se bodo razmere v bančnem sektorju začele izboljševati tudi, ko bo Evropska centralna banka začela spreminjati svojo denarno politiko.
Za ekonomista Davorina Kračuna je cena nizka, a očitno prodajalec po njegovi oceni ni mogel najti boljšega kupca. Da je kupnina nizka, sta menila tudi Domen Granda iz borznoposredniške hiše GBD in predsednik uprave družbe Numerica Partners Igor Erker.
Za analitika Mateja Šimnica iz Alte Investa, ki prodajo ocenjuje kot pozitivno, pa je kupnina glede na stanje, v katerem je banka, v pričakovanem razponu, a opozarja, da morebitna jamstva lahko potencialno poslabšajo ali pa tudi izboljšajo pogoje, ki jih je sprejela država. Nizka dobičkonosnost, nogotovost okrevanja slovenskega gospodarstva in seveda zavezanost države k prodaji vplivajo na znesek, ki ga je bil Apollo pripravljen odšteti za NKBM, dejal.
250 milijonov evrov vredna kupoprodajna pogodba vsebuje kar nekaj državnih jamstev. Natančnega obsega v SDH niso povedali, bo pa država na primer v celoti jamčila za morebitne odškodnine izbrisanim imetnikom podrejenih obveznic, če bo ustavno sodišče odločilo njim v prid. Teh potencialnih jamstev je za okoli 60 milijonov evrov.
Stroški prodajnega postopka so po navedbah SDH dosegli malo več kot dva milijona evrov. Država bo kupnino dobila, potem ko bodo izpolnjeni vsi odložni pogoji, vezani na pridobitev soglasij regulatorjev na trgih, kjer deluje banka, ter drugih pogodbenih predpogojev. To naj bi se zgodilo v roku nekaj mesecev.
Na prodajo Nove kreditne banke Maribor sta se danes odzvala tudi premier Miro Cerar in finančni minister Dušan Mramor. Prvega veseli, da ima "problematična" NKBM nove lastnike, "za katere se zagotavlja, da bodo odgovorno gospodarili s to banko in jo razvijali. S tem bo na nek način dosežen učinek, kateremu je privatizacija namenjena." Premier več ni želel komentirati, ker vlada za to ni pristojna in postopke vodi Slovenski državni holding (SDH).
Minister Mramor dogovor o prodaji NKBM vidi kot dobro sporočilo finančnim vlagateljem, posebej v času zaostrovanja grške krize. "Boljšega trenutka za takšno novico za Slovenijo ne bi mogli najti. Ko so se razmere v Grčiji zaostrile in je bila Slovenija zaradi dogajanj v Grčiji smatrana kot bolj tvegana država, je bila privatizacija sporočilo finančnim investitorjem. In odziv je dober," je dejal Mramor. Slovenija je tako pokazala, da vztraja na poti, ki si jo je začrtala. V poslovnem svetu je namreč vse v tem, ali izvršiš, kar obljubiš, je dodal minister. "Slovenija s tem dokazuje, da lahko strukturne spremembe in svoje zaveze tudi izpolnjuje."
Opozicija ima mešana stališča. Predsednico ZaAB Alenko Bratušek skrbi prodaja finančnim skladom, ki niso strateški partnerji. Združena levica je razočarana nad ceno. V NSi pa bolj pozitivno gledajo. Podpredsednik stranke Jožef Horvat je spomnil, da je bila konec leta 2013 NKBM tik pred stečajem, ko bi varčevalci izgubili vse. Evropska komisija je takrat odobrila dokapitalizacijo pod pogojem, da se banka proda. Izrazil je prepričanje, da je Slovenski državni holding pri ceni dosegel optimum. Odziva SDS še ni.
