Gehrold: Sporazum med EU in ZDA bo prispeval k rasti in novim delovnim mestom

Slovenija | 07.08.2015, 15:38 Andrej Šinko

Zaključenih je deset krogov pogajanj o trgovinskem partnerstvu med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Zato so na Inštitutu dr. Jožeta Pučnika na omenjeno temo pripravili pogovor z vodjo evropske pisarne Inštituta Konrada Adenauerja dr. Stefanom Gehroldom. Osrednji gost večera je predstavil predvidene pozitivne učinke prostotrgovinskega sporazuma in zavrnil namigovanja, da naj bi zmanjšal pravice delavcev in potrošnikov.

Namen sporazuma o katerem se pogajata Evropska unija in Združene države Amerike je odprava trgovinskih ovir v številnih sektorjih gospodarstva. Tako naj bi se med drugim odpravile omejitve naložb, nepotrebni predpisi, carine in še nekateri drugi elementi, ki „omejujejo gospodarstvo.“ Gehrold je poudaril, da so cilji, ki jih zasleduje sporazum „ustvarjanje novih delovnih mest, spodbujanje gospodarske rasti in nadaljnje odstranjevanje trgovinskih ovir.“ Ob tem je povedal še, da gospodarstvi Evropske unije in Združenih držav Amerike skupaj predstavljata več kot 45 odstotkov globalnega BDP-ja. „Evropska unija in Združene države Amerike sta že zdaj zelo povezani. In to je zelo zanimivo, 50 odstotkov ameriških podjetij, ki delujejo zunaj Združenih držav, je lociranih v Evropi in 75 odstotkov takšnih evropskih podjetij, deluje v Združenih državah Amerike,“ je pojasnil. Ob tem pa opozoril, da sporazum ne bo znižal standardov Evropske unije glede varovanja pravic potrošnikov, varovanja okolja in zdravja.

Evropski poslanec dr. Milan Zver pa je v pogovoru za naš radio poudaril, da v kolikor do dogovora ne bi prišlo „bi se ti sporazumi vseeno sklepali, vendar brez Evropske unije. In če bi prišlo do velikega sporazuma med Kitajsko in ZDA, bi to pustilo drastične posledice za prihodnost Evropske unije.“ Ob tem je sogovornik zavrnil tudi glavne kritike sporazuma, da naj bi ustvarjal paralelni pravni okvir po meri korporacij. Zver je dejal, da je to „običajni argument, ki ga slišimo zlasti s strani levice. Gre zato, da v nekaterih državah pravna kultura in spoštovanje prava ni na tako visoki ravni kot v Nemčiji ali Kanadi, kjer bi tudi najpomembnejše spore med državo vlagatelji in drugimi deležniki, spore lahko reševala državna sodišča.“