Odbor za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno
Spomin na pomor Romov in Sintov zaznamovali tudi v Sloveniji
Slovenija
Evropa se je včeraj spomnila Romov in Sintov, umorjenih med drugo svetovno vojno. Pobudo za to je dal Evropski parlament, ki je s posebno resolucijo predlagal naj se 2. avgust razglasi za dan spomina na genocida nad Romi. Evropski poslanci so ob tem opozorili, da je rasna sovražnost proti Romom najpomembnejši vzrok za diskriminacijo in marginalizacijo Romov. Spomin na pomor Romov smo zaznamovali tudi v Sloveniji, med drugim z ustanovitvijo odbora za izkop in pokop pri nas umorjenih Romov med drugo svetovno vojno.
Romi in Sinti iz več evropskih držav so se včeraj na kraju, kjer je nekoč stalo nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz, spomnili žrtev genocida nad romskim prebivalstvom med drugo svetovno vojno. Na večer 2. avgusta 1944 so namreč nacisti ukinili tako imenovani Zigeunerlager - oddelek ciganskega taborišča v Auschwitzu in v eni sami noči v plinskih celicah pobili približno 4.000 Sintov in Romov. Med vojno je sicer izginilo od 220 do 500.000. Do množičnih pomorov je prihajalo tudi v Sloveniji, njihova trupla pa so ostala v prikritih grobiščih. Na včerajšnji spominski slovesnosti v Auschwitzu je evropska poslanka Soraya Post iz Švedske med drugim dejala preživelim genocida: "Žal mi je za to, kar morate dandanes slišati in videti v Evropi!" Po njenih besedah smo danes priča enaki sovražni propagandi kot v 30. letih prejšnjega stoletja. Ob tem je opozorila pred sovraštvom proti tujcem in manjšinam. Romani Rose, vodja nemškega združenja Romov in Sintov, je ob tem opozoril na pozabljanje zgodovine in zanikanje holokavsta. "V Nemčiji, kjer danes znova gorijo begunski domovi, beležimo znaten porast desničarskih nasilnih dejanj," je dejal.
Dan spomina na genocid nad Romi smo zaznamovali tudi v Sloveniji. Slovesnost so že v petek pripravili v Mariboru, v Črnomlju pa so ustanovili odbor za izkop in pokop umorjenih Romov med drugo svetovno vojno, ki bo deloval za celotno Slovenijo. Člani odbora so zagotovili, da problematike ne bodo politizirali. Prizadevali si bodo za odkrivanje morišč, izkop in pokop posmrtnih ostankov Romov na civilizacijski način ter postavitev spominskih obeležij.
Romi niso umirali samo v nacističnih taboriščih ampak tudi v drugačnih okoliščinah. Znano je, da so partizani iz črnomaljske čete 19. julija 1942 zgodaj zjutraj obkolili romsko naselje v Kanižarici. Približno 60 otrok, žensk in moških so preko Jerneje vasi odgnali na Mavrlen, kjer so jih zaprli v opustošene kočevarske hiše, romsko naselje v Kanižarici pa so zažgali. Čez nekaj dni so jih na še ne odkriti lokaciji pri Zagradcu pobili v bližnjih vrtačah. Do drugega večjega pokola je prišlo že 17. maja 1942 ko so partizani v Iški vasi obsodili na smrt in pobili 43 Romov. Smrtno obsodbo so jim izrekli pred gasilskim domom in jih zatem postrelili. Poboju na Benkovem travniku so morali kot očividci prisostvovati okoliški kmetje in ti so jih morali tudi zakopati. V skupini so bile ciganske družine iz Vrbljen in Podpeči. Kot navaja Ferdo Gestrin v delu Svet pod Krimom, so jih partizani poslali v smrt "kot potencialne ovaduhe, kar je kdo med njimi tudi res bil".
