VIDEO: Papež paragvajski civilni družbi: Korupcija je rakava rana naroda

Cerkev po svetu | 12.07.2015, 08:56 Marta Jerebič

Bolj človeški svet je mogoč, če ukrepamo proti nepravičnostim, je papež spodbudil paragvajsko civilno družbo, ki jo je nagovoril v nekem športnem centru v Asuncionu. Poudaril je, da je korupcija rakava rana nekega naroda.

Papež Frančišek je na začetku spregovoril o tem, kako pomembno je, da mladi razumejo, da sreča in užitek nista sopomenki. Prava sreča nastaja v prizadevanju za bolj bratski svet, pri tem pa je zelo pomemben dialog: »Dialog ni enostaven. Potrebno je premagati veliko težav. Dialog predpostavlja, zahteva od nas kulturo srečanja. Srečanje, ki prepozna, da različnost ni samo dobra, ampak potrebna.”

Papež poudaril, da je treba sprejeti krik revnih za izgradnjo družbe, ki bo bolj vključevalna.

“Temeljni vidik pomoči revnim je v načinu, kako jih vidimo. Ne pomaga ideološki pogled, ki se konča s tem, da jih uporabimo za druge politične ali osebne interese. Ideologije končajo slabo, ne pomagajo. Ideologije imajo nepopoln, bolan oziroma slab odnos do naroda.” Zato se ideologije vedno končajo z diktaturami.

Po papeževih besedah je nujno treba imeti pravo skrb za revne in biti pripravljeni, da se od njih učimo – človeškosti, dobrote in solidarnosti.

Sveti oče je ob tem opozoril, da se malikovanje zlatega teleta danes kaže v novi in neusmiljeni različici fetišizma denarja, diktaturi ekonomije brez obraza. Zato je pozval k takemu ekonomskemu razvoju, ki bo omogočal delo, dom, kruh in dostojanstvo za vse.

“Prosim vas, da ne popustite malikovalskemu modelu ekonomije, ki bi moral žrtvovati človeška življenja na oltarju denarja in dobička. V ekonomiji, v podjetju, v politiki je prva stvar oseba in okolje, v katerem živi.«

Pozval je tudi k boju proti koruciji, ki jo je označil za rakavo oziroma gnjojno rano nekega naroda.

Ob koncu je spregovoril tudi o metodi jezuitov, ki so jo v Paragvaju vpeljali v 17. stoletju, ko so evangelizirali staroselce ob spoštovanju njihovih izročil in kulture. Papež je metodo označil za eno najzanimivejših izkušenj evangelizacije in družbene organizacije v zgodovini. Evangelij je bil tam duša in življenje skupnosti, kjer ni bilo lakote, breposelnosti, nepismenosti ali zatiranja. Ta izkušnja pričuje, da je bolj človeški svet mogoč tudi danes. Treba je le iskati rešitve, je še poudaril papež Frančišek