NATO bo okrepil bojne konice za hitro posredovanje
Andrej Šinko
Obrambni ministri članic zveze Nato bodo v Bruslju pregledali uresničevanje odločitev z vrha v Walesu, predvsem vzpostavljanje sil za zelo hitro odzivanje na izzive z vzhoda in juga ter politično zavezo za uresničitev cilja za zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka BDP.
Tokratno zasedanje obrambnih ministrov bo priložnost za pregled uresničevanja odločitev iz Walesa in za usmeritve do vrha v Varšavi prihodnje leto. Tako bodo ministri govorili o akcijskem načrtu pripravljenosti, ki je bil sprejet zlasti kot odziv na agresijo Rusije v Ukrajini in tudi na varnostne izzive na jugu in predvideva vzpostavitev bojne konice, sil za zelo hitro odzivanje. „Prvo, naj bi sprejeli odločitev za nadaljnje povečevanje moči in zmogljivosti NATO-ovih odzivnih sil. Skupaj naj bi tako bojne konice štele med 30 in 40.000 vojakov, kar je dvakrat več, kot jih je trenutno,“ je povedal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Slovenija naj bi v projektu bojne konice sodelovala med leti 2017 in 2019 pod vodstvom Italije, morda s četo, a številke slovenskih pripadnikov in finančni stroški še niso opredeljeni. Sodelovanje v teh silah bo sicer tristopenjsko: najprej v vstopni bojni konici, nato v bojni konici v pripravljenosti in na koncu v izstopni. Bojna konica v pripravljenosti bo sposobna namestitve v dveh do petih dneh, vstopna v 30 dneh, izstopna pa v 75 dneh. Naslednja pomembna odločitev iz Walesa je politična zaveza za uresničitev cilja za zvišanje obrambnih izdatkov na dva odstotka bruto domačega proizvoda. „Letos pričakujemo, da bo pet zaveznic doseglo cilj, da namenjajo 2 odstotka BDP za obrambo in ti zavezniki so Estonija, Grčija, Poljska, Velika Britanija in Združene države Amerike. Za osemnajst zaveznikov še pričakujemo, da bodo svoje obrambne izdatke realno povečali. To je dobra novica. Toda slika je mešana. Na splošno pričakujemo, da se bodo skupni izdatki Nato obrambe še naprej zmanjševali, v letu 2015 naj bi postali manjši za 1,5 odstotka,“ pravi Stoltenberg.
Slovenija je trenutno z 0,98 odstotka BDP za obrambne izdatke med zaveznicami na spodnji sredini. Zelo problematična je struktura njenega obrambnega proračuna, saj za investicije po najnovejših podatkih namenja le 0,66 odstotka obrambnih izdatkov, medtem ko bi jih po Natovih standardih morala 20 odstotkov. Pri tem cilju je Slovenija najslabša. Med vsemi zaveznicami pa največ namenjamo za plače v obrambnem sistemu.
Ministri naj bi potrdili še poročilo o hibridnem vojskovanju, jutri pa naj bi se srečali še z ukrajinskim obrambnim ministrom Poltorakom in razpravljali o operaciji Odločna podpora v Afganistanu ter o civilni misiji po koncu te operacije.
