Jože BartoljJože Bartolj
Mark GazvodaMark Gazvoda
Rok MihevcRok Mihevc

Kriza z begunci terja odziv EU

Svet | 16.06.2015, 12:22 Andrej Šinko

Notranji ministri Evropske unije so se zbrali v Luksemburgu, kjer razpravljajo o krizi z migranti v Sredozemlju. Predstavniki Italije in Grčije si želijo evropske pomoči, vključno z razporejanjem beguncev po drugih članicah unije. Vendar pa unija ni enotna na kakšen način in koliko beguncev naj bi sprejela posamezna članica.

Ministri poskušajo doseči dogovor delitvi bremena krize z begunci v Sredozemlju, vendar pa članice nad sprejemanjem omenjenih migrantov niso navdušene. „Kriza migrantov v Sredozemlju je dvojni problem. Prvič, veliko življenj je ogroženih, drugič, pa prihaja tudi do velikega pritiska na evropska mesta. To lahko preprečimo, da se ostreje zoperstavimo zločincem, ki organizirajo prevoz, in tako, da vračamo ljudi v severno afriške države, oziroma države izvora, da begunci vidijo, da se potovanja v Evropo ne obrestujejo. Izvornim državam je potrebno nuditi tudi razvojno pomoč, da ljudje ne bodo sedli v čolne in tvegali življenj,“ pravi britanska notranja ministrica Theresa May.

Evropska komisija je že maja predlagala dve solidarnostni shemi za delitev bremen med članicami pri soočanju z begunsko krizo v Sredozemlju. Pri prvi shemi gre za razporeditev 40.000 Sircev in Eritrejcev, potrebnih mednarodne zaščite, ki so se zatekli v Italijo in Grčijo. Pri drugi pa za preselitev 20.000 oseb, potrebnih mednarodne zaščite, ki so trenutno zunaj unije. Slovenija naj bi v sklopu prve sheme sprejela skoraj 300 oseb iz Italije in 200 iz Grčije. V primeru druge sheme pa naj bi sprejela skupno nekaj čez 200 ljudi. Prvo vprašanje, o katerem se članice ne strinjajo, je, ali naj bo pomoč Italiji in Grčiji obvezna ali prostovoljna. Približno deset članic vztraja, da mora biti prostovoljna. Približno enako število članic, med njimi Nemčija in Francija, želi zavezujoči mehanizem, a pod zanje ugodnimi pogoji. Slednja je v preteklih dneh Italijo spet razburila s tem, ko je preprečila vstop beguncem. Zato je italijanski notranji minister Angelino Alfano za eno izmed italijanskih televizij napovedal samostojno ukrepanje. "Počakali bomo toliko, da bomo videli ali bo Junckerjev načrt sprejet, sicer se bomo lotili drugačnega načrta. Vrnili bomo udarec in ravnali enako, kot Evropska unija ravna z nami," je pojasnil.

Nekoliko bolj razumevajoča do težav Italije, je ob prihodu na srečanje, bila irska pravosodna ministrica Frances Fitzgerald, ki je sicer menila, da je težave potrebno reševati tudi v državah izvora. "Dejstvo je, da se Italija sooča z izredno humanitarno krizo. To lahko na televizijskih posnetkih vidimo skoraj dnevno. Zato razumem zakaj želi Italija evropsko rešitev in pomoč. Zato bomo šli v resno razpravo kaj lahko naredimo. Toda pravo rešitev je možno najti v državah izvora, kjer prihaja do takšnih konfliktov, da so ljudje prisiljeni oditi. In to je večji izziv za mednarodno skupnost," je dodala.

Današnja razprava bo sicer pokazala kaj so glavni pomisleki članic, in nakazala, kako hitro je pričakovati izid, ki pa bo zelo verjetno precej drugačen od predlogov komisije.

Svet
P. Lojze Markelj                        (photo: jezuiti) P. Lojze Markelj                        (photo: jezuiti)

Prag večnosti je prestopil p. Lojze Markelj

V nedeljo je svojo življenjsko pot sklenil jezuit p. Lojze Markelj. Pogreb bo v četrtek, 28. avgusta, na pokopališču ob cerkvi sv. Martina v Srednji vasi v Bohinju. Od 9.00 istega dne bo ležal v ...

Številni so se zbrali na praznovanju na Sveti Gori (photo: Primož Govekar) Številni so se zbrali na praznovanju na Sveti Gori (photo: Primož Govekar)

Zakaj mladi že 60 let odhajajo v Stržišče?

Gibanje Pot, ki ga je v Sloveniji začel duhovnik Vinko Kobal, je včeraj na Sveti gori slovesno praznovalo 60 let tednov duhovnosti v Stržišču. Slovesno sveto mašo je ob somaševanju duhovnikov ...

prof. dr. Mitja Ferenc (photo: Jože Bartolj) prof. dr. Mitja Ferenc (photo: Jože Bartolj)

Naš gost: zgodovinar Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov je bil naš gost zgodovinar, konservator, univerzitetni profesor za novejšo zgodovino in pevec zabavne glasbe prof. dr. ...