Bo Grčija do sobote dosegla dogovor z mednarodnimi posojilodajalci?

Evropska Unija | 15.06.2015, 14:16 Petra Stopar

Vlagatelji na evropskih borzah so povsem osredotočeni na dogajanje v zvezi z Grčijo. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je včeraj prekinil pogovore grške vlade in posojilodajalcev, ker med stranema ostajajo bistvena razhajanja. Strah pred morebitnim bankrotom države se je še okrepil.

Do konca meseca mora Grčija Mednarodnemu denarnemu skladu (IMF) vrniti 1,6 milijarde evrov. Da bi to lahko storila, potrebuje mednarodno pomoč. V paketu, ki sta ji ga odobrila IMF in Evropska unija, je neporabljenih še 7,2 milijarde evrov, a Grčija jih bo dobila le, če se bo njena vlada zavezala k reformam, med katerimi sta zanjo najbolj sporni pokojninska in davčna.

»Lahko vam povem, da so na večini bistvenih področij med nami velike razlike. V zadnjem času ni bilo napredka pri premagovanju teh razlik, zato smo še kar daleč od sporazuma,« je o tem, kako daleč je rešitev, minuli teden povedal predstavnik IMF Gerry Rice. Rok za sporazum naj bi bila prihajajoča sobota, v četrtek pa se v Luksemburgu sestanejo še finančni ministri območja evra, ki bodo prav tako govorili o Grčiji. Obe strani tako še nista vrgli puške v koruzo, saj grški bankrot ni nobeni v interesu. Na predstavništvu Evropske komisije so tako poudarili pomen mediacije z Junckerjeve strani: »Če bo karkoli novega, smo še vedno pripravljeni pomagati pri pogajanjih. Predsednikova pisarna je odprta 24 ur na dan.«

A premier Aleksis Cipras je za grški časopis dejal, da bo država čakala na bolj realne predloge mednarodnih posojilodajalcev. Meni, da je »zahteva po novih nižanjih pokojnin po že petih letih varčevanja politični nesmisel«. Toda v Bruslju vztrajajo, da pri pokojninski reformi ne gre za nižanje pokojnin, ampak za urejanje pogojev za predčasno upokojevanje, podaljševanje upokojitvene starosti in finančno vzdržni pokojninski sistem. »Pokojninska reforma bi morala po predlogu upnikov prinesti 1 odstotek bruto domačega proizvoda vsako leto. Predlog grške vlade je bil 71 milijonov evrov v naslednjem letu, to pa je manj kot 0,4 odstotka BDP,« so dejali v Bruslju. Kot poudarjajo, je treba pri iskanju sporazuma upoštevati tako potrebe posojilodajalcev, kot grških državljanov in vseh ostalih osemnajst članic evro območja.