Pred pol stoletja se je poslovil Martin Buber
Svet | 13.06.2015, 22:12 Tone Gorjup
Judje pa tudi krščanski svet se danes spominja filozofa, teologa, biblicista in misleca Martina Bubra, ki je umrl pred petdesetimi leti. Slovencem je blizu najprej po kraju rojstva, saj se je rodil na Dunaju in šolal na univerzah, ki so jih pogosto obiskovali tudi študentje iz naših krajev. Danes pa lahko v slovenščini prebiramo kar nekaj njegovih knjig, izhajajo pa tudi nove. Bil je dejaven v sionističnem gibanju, s svojo filozofijo dialoga pa še danes navdihuje mnoge, ki si prizadevajo za arabsko - judovsko sožitje v Sveti deželi in povsod po svetu.
Martin Buber je umrl v judovskem svetem mestu Jeruzalemu 13. junija 1965, potem ko je doživel začetno obdobje izraelske države. Buber se je rodil leta 1878 na Dunaju. Njegovo sodobniki so bili med drugim Jakob Ukmar, Vinko Vodopivec, Oton Župančič … na Dunaju si je pridobil osnovno izobrazbo in se izpopolnjeval v Berlinu. Že med študijem se je iz verskih in kulturnih razlogov pridružil sionističnemu gibanju. Urejal je njihovo glasilo, pomagal ustanoviti judovsko založbo in med prvo svetovno vojno začel izdajati mesečnik Jud. Z Rosenzweigom je prevedel judovsko Biblijo v nemščino. Med obema vojnama je predaval judovsko filozofijo v Frankfurtu. Leta 1938 se je preselil v Jeruzalem ter postal profesor socialne filozofije in etike. Zatopal je stališča eksistencializma in jih povezal z judovskim duhovnim izročilom. Njegova filozofija dialoga se opira na načelo „ kako biti z drugim“. V Sloveniji smo jo pobliže spoznali pred dobrimi tremi desetletji z izidom njegovega dela Princip dialoga v prevodu Janeza Zupeta. Buber tudi vero razlaga kot dialog med človekom in Bogom. Judovsko ljudstvo je dialogu z Njim, Biblija pa je razodevanje Boga človeku oziroma njegov odgovor ljudem. Bubrovo najbolj znano delo je Jaz in Ti. V slovenskem prevodu so izšla še dela: Božji Mrk, Problem človeka, Pripovedi hasidov in Vse resnično življenje je srečanje.
Knjiga Vse resnično življenje je srečanje, je zbirka misli in krajših zapisov Martina Bubra, ki jih je izbral in uredil Stefan Liesenfeld, izšla pa je pri založbi Novi svet. Liesenfeld je med drugim zapisal, da je bil Martin Buber preroški lik, modrec, soustvarjatelj duhovnega življenja 20. stoletja, vzgojitelj, prenovitelj zahodnega judovstva in pomemben sogovornik v krščansko-judovskem dialogu... Bil je človek, ki je znal dati težo besedam, celo tistim najkrajšim kakor sta jaz in ti, in pri tem predvsem besedici “in”. Dialoška ni bila zgolj njegova filozofija, dialoško je bilo tudi njegovo življenje.
