BiH: Politična in verska razdelitev

Cerkev po svetu | 04.06.2015, 12:14 Marta Jerebič

Še dva dneva nas ločita od papeževega obiska v Sarajevu. Danes bomo na kratko predstavili politično in versko ureditev Bosne in Hercegovine. Katoliška Cerkev obsega nadškofijo Sarajevo, ki je bila ustanovljena leta 1067, in ima štiri sufraganske škofije: Banja Luka, Mostar-Duvno, Trebinje-Mrkan ter Skopje. Prav tako pa pod okrilje sarajevske nadškofije spada tudi vojaški ordinariat Bosne in Hercegovine. Nadškofijo vodi kardinal Vinko Puljić. Konec minulega leta je Bosni in Hercegovini delovalo 578 duhovnikov in redovnikov ter 509 redovnic.

Bosna in Hercegovina je samostojnost razglasila 9. januarja leta 1992. Istega leta se je začela silovita državljanska vojna med pripadniki različnih narodnosti: hrvaške, bošnjaške in srbske. Bosanski politično-upravni sistem je tudi v današnjem času močno navezan na etnične razmere in razvoj dogodkov med vojno in po njej.

Oblast v državi je razdeljena na etnični podlagi, ob tem pa je izrazit nadzor mednarodne skupnosti. Daytonski sporazum, s katerim se je uradno končala vojna v Bosni in Hercegovini, priznava tri etnične skupine, delno pa temu sledi tudi upravna razdelitev ozemlja. Na najvišji ravni je to delitev na dve politični entiteti, izmed katerih je ena Federacija Bosne in Hercegovine oziroma politična skupnost Bošnjakov ter bosanskih Hrvatov, druga pa Republika srbska, ki združuje bosanske Srbe. Med obema entitetama ni vzpostavljene fizične meje.

Ustava določa rotirajoče tričlansko predsedstvo – predsedniki so iz treh etničnih skupin, vsak od njih pa v štiriletnem mandatu predseduje po 8 mesecev. Trenutno predseduje srbski predstavnik, zato bo imel on tudi uradni nagovor, medtem ko bo papeža na letališču pričakal hrvaški član predsedstva.

Začetki krščanstva na območju med Donavo in Dalmacijo segajo v tretje stoletje. V 7. stoletju je bilo območje današnje Bosne in Hercegovine glede verskega življenja odvisno od Rima, s političnega vidika pa je bilo pod upravo Bizanca. V 9. stoletju sta se na tem območju srečali dve skupini misijonarjev: predstavniki latinske cerkve so prišli s severa, po tem, ko so prinesli vero na območje današnje Slovenije, Slovaške, Madžarske in Hrvaške. Z juga oz. z območja današnje Bolgarije pa so prišli misijonarji pravoslavne cerkve, ki so bili pred tem v Makedoniji in Srbiji.

Danes 460 tisoč katoličanov, kar je 10% prebivalstva, predstavlja manjšino v državi. Po državljanski vojni se je namreč njihovo število zmanjšalo skoraj za polovico. Muslimani predstavljajo približno 40% prebivalstva, pravoslavnih Srbov pa je 31%.

Vir: Radio Vatikan