Škof Komarica: BiH je odprta rana Evrope, ki se mora nujno zaceliti
Cerkev po svetu Marta Jerebič
Bosna in Hercegovina je odprta rana Evrope, ki se mora nujno zaceliti, je za nemški program Radia Vatikan dejal banjaluški škof Franjo Komarica. Po njegovih besedah so pričakovanja v zvezi s sobotnim papeževim obiskom visoka, nemara previsoka. Škof Komarica živi v srbski republiki Bosni –pokrajini, v kateri je prihajalo do množičnega etničnega čiščenja. Od katoličanov, izgnanih iz njegove škofije, se je do danes komajda kdo vrnil. Sam Banjaluke med vojno ni hotel zapustiti, občasno je bil takrat v hišnem priporu.
Po besedah škofa Komarice je Bosna in Hercegovina 20 let po vojni še vedno v precejšnjem neredu. „Večina ljudi, ne le katoličani, ampak tudi nekatoličani, od tako velike avtoritete, kot je papež, pričakujejo, da bo dal deželi zagon naprej v smeri normalizacije za mirno sožitje med različnimi etničnimi skupinami. Papež Frančišek naj politike, pa tudi državljane, spodbudi, da bi odločneje in bolj skupno zgradili lastno prihodnost in prihodnost dežele. Sem pa prepričan, da so pričakovanja previsoka; tudi papež je omejen v svojih zmožnostih,“ pravi banjaluški škof, a dodaja, kako je pomembno, da bo sveti oče s prstom pokazal na odprto rano na telesu Evrope, ki krvavi in je nevarna. „To rano je zares treba pozdraviti! Če reče to sveti oče s tako veliko solidarnostjo, zveni povsem drugače, kakor če bi to rekel jaz. Kdo sem jaz? Vendar pa moramo tudi mi, kakor je dejal sveti papež Janez Pavel II., v Sarajevu, brez strahu braniti pravičnost in resnico ter razkrinkati vse umazane igre in se ne pustiti prestrašiti nobeni svetni oblasti. To je tukaj naša naloga.“
Škof Komarica je povedal, da 94 odstotkov njegovih vernikov še vedno živi zunaj škofije, saj v vseh 20-ih letih zanje ni bilo nobene možnosti, da bi se vrnili. Sveti oče po njegovih besedah namerava tudi pokazati, da mora krščanstvo skupaj z muslimanskimi sodržavljani najti skupen jezik. „Islam bo tu na Balkanu vedno močneje navzoč. Zlasti Turkov je tu vedno več, predsednik Turčije prihaja v Bosno kot v zahodno pokrajino Turčije, tako se tukaj obnaša. Pravi tudi, se morajo tukaj ponoviti osmanski časi. Veste, pod osmanskim cesarstvom smo bili 400 let! Islam se tu na Balkanu vedno bolj širi, to je dejstvo. Na islam ne smemo gledati kot na sovražnika, ampak na svojega soseda. Z njimi hočemo tukaj skupaj graditi boljšo prihodnost za našo deželo. To je naša naloga, ki se je ne smemo ustrašiti," je še dejal banjaluški škof Franjo Komarica.
