Binkošti, telovo in dan državnosti

| 30.06.2015, 14:22 Matjaž Merljak

Zaradi razmeroma zgodnje velike noči, je bil mesec maj kar poln prireditev, ki so navezane na praznike. Binkoštna sobota v Frankfurtu že dve desetletji zbira k maši narodov in jezikov množico katoličanov drugačnega materinega jezika iz Frankfurta in bližnje okolice.

Binkošti – praznik srečanja, takšno je bilo geslo te letošnje maše in srečanja v frankfurtski cesarski stolnici, somaševanje pa je vodil mestni dekan dr. Johannes zu Eltz. Različni načini so, kako posamezne jezikovne skupnosti sodelujejo pri tej maši; branje božje besede in prošnje za vse potrebe slišimo v mnogih različnih jezikih, in prav tako se seveda molitev ter petje med mašo izmenjujejo v različnih oblikah in jezikih. Letos smo na različne načine okrasili nekoliko večje sveče, po eno za posamezno veliko frankfurtsko župnijo, v kateri domujemo jezikovne župnije. Helena je za našo župnijo oblikovala plamen v slovenskih narodnih barvah, gospa Marta pa je prebrala prvo praznično berilo v slovenskem jeziku. Mašno slavje pa običajno zaključimo s petjem Marijine lurške pesmi v različnih jezikih, v hiši Haus am Dom pa s koščkom kruha ali peciva ter kozarcem vode, pa tudi s kakšnim priložnostnim glasbenim nastopom.

Letošnji praznik Sv. Rešnjega Telesa in Krvi je v Frankfurtu potekal z vodilom Osvežitev in tudi tokrat je somaševanje na sončnem trgu pred mestno hišo vodil mestni dekan. Kristina je prebrala v slovenščini molitev za starejše med nami, v darovanjski procesiji pa sta prinesli z mamo Ano hlebec kruha. Mašo pa smo seveda zaključili s procesijo po ulicah v stolno cerkev sv. Jerneja, z zahvalno pesmijo in s sklepnim blagoslovom z Najsvetejšim.

Na zadnjo majniško nedeljo smo lahko ob prazniku mučenca bl. Alojzija Grozdeta po nedeljski maši počastili njegove svetniške relikvije tako v Darmstadtu kakor v Frankfurtu in Mainzu ter zmolili molitev za njegovo kanonizacijo.

V soboto 20. junija pa smo imeli našo redno vsakoletno mašo za domovino in kresovanje, kakor poimenujemo prireditev ob tej maši v romarskem kraju Maria Einsiedel, v južnem delu zvezne dežele Hessen. Okrog 80 se nas je zbralo k tej maši in prireditvi tako iz frankfurtske slovenske župnije kakor tudi iz Mannheima in okolice z njihovim župnikom Janezom Modicem. Še dež, sicer še kako potreben izsušeni zemlji, je počakal do naslednjega dne. Med nas pa so letos prišli Mateja Bobek iz Podčetrtka in tri mlade citrarke s Kozjanskega, in sicer Veronika Planko, Sara Žafran in Janja Polšak. Njihov šofer pa je bil oče ene izmed njih, gospod Silvo Planko.

Pri maši, ki jo je vodil frankfurtski župnik Martin Retelj ob somaševanju Janeza Modica, smo imeli ljudsko petje, zaključili pa smo jo s petimi litanijami Matere Božje. Po maši pa je sledila prireditev, ki so jo v dveh delih oblikovale gostje, vmes pa je skupina učencev evropske in dopolnilne šole iz Frankfurta pod vodstvom učiteljice Natalije Robnik recitirala nekaj pesmi.

Gospa Mateja je s svojim prelepim glasom ob spremljavi treh citer zapela celo vrsto slovenskih narodnih ali ponarodelih pesmi. Tudi na prostoru pri leseni koči so nam mlade gostje zaigrale in zapele še vrsto raznih pesmi, pridružil pa se jim je še mladi fant Amadej s harmoniko. Tudi skupaj smo zapeli nekaj pesmi, nekateri pa so celo zaplesali.

Ob hrani, za katero je poskrbela skupina župljanov iz Wiesbadna in Mainza, pa tudi iz Frankfurta ter ob primerni pijači, smo poskrbeli tudi za telo in se v mraku razkropili na svoje domove. Vsekakor je to bil lep dan z mašo in prireditvijo za domovino ter medsebojnim srečanjem. Hvala vsem, zlasti pa vsem tistim, ki so pripravljali in izvedli to naše srečanje v Maria Einsiedel; tudi Šmidovim in Tavčarjevim za prenočevanje in pogostitev gostov in seveda gostjam za njihov prihod in res lep nastop.