Spominska slovesnost na Slovenski Pristavi

| 28.06.2015, 19:47 Matjaž Merljak

„Ponosen sem, da sem Slovenec“ je klic današnjega dne na Slovenski pristavi v bližini Clevelanda. Tako imenovan piknik smo prvič imeli pred letom dni in je bil odziv tako številčen, da bi to postalo tradicionalno druženje Slovenskih sester in bratov.

Danes se vse začne ob drugi uri z športnimi dejavnostmi, kot recimo nogomet, odbojka in balinanje. V pavilionu se bo odvijal program sredi popoldneva, kjer bodo nastopili pevski zbori in plesne skupine. Posebnost letos je ta, da se bodo pridružili naši folklorni skupini Kres tudi gostje iz Kanade, plesna skupina Planika ter pevska skupina Mladi glas. Te tri skupine vsebujejo pretežno mlade člane slovenske skupnosti tu kakor tudi v Kanadi. Poleg programa in plesne zabave dveh ansamblov, Patty & the Guys in Veselih godcev bo tudi razstava slovenskih artiklov, žrebanja bogatih dobitkov in še kaj. Naj bi to bil bogat dogodek slovenskega športa, kulture in tradicije z velikim pomenom.

Prihodnjo nedeljo se bomo simbolično poslovili od generalnega konzula Jurčka Žmauca in njegove družine. Njemu pač izteka mandat, sicer štiriletni, a se je omogočil podaljšek in je ostal med nami takorekoč šest let. Slovenska skupnost je zelo hvaležna konzulu Žmaucu za vsa njegova prizadevanja naši skupnosti, saj je bil vedno in povsod pripravljen narediti več kot zahteva njegov položaj. Nikdar ni odrekel nobeni prošnji in bil vedno in povsod pripravljen skočiti na kakršnokoli pomoč. Zato prav iz hvaležnosti se bomo zbrali v nedeljo na Slovenski pristavi, da se skupno poslovimo od dobrosrčnega in nepristranskega človeka.

Pretekla nedelja, 21. junija, na očetovski dan je bila pa spominska svečanost na Slovenski pristavi. To ni bila nedelja, ki je običajno posvečena očetom, ko se družine zberejo na domu in proslavijo in se zahvalijo očetom, za vse kar so storili za družino, marveč letos je to bil dan spominov grenke preteklosti pred 70-imi leti. Pred mašo, ki je bila napovedana za dvanajsto uro, se je odvila povorka narodnih noš in ljudi, ki so še med nami in so preživeli tiste dni. Položili so venec pred spomenikom postavljenim v spomin žrtvam komunistične revolucije in povojnih pobojev, posebno domobrancev in civilistov, ki so bili vrnjeni nazaj iz taborišč v Avstriji.

Sveto mašo je daroval duhovnik Franc Kosem, sam dojenček in del beguncev, ki so se umaknili čez mejo ter župnik svetega Vida, Jože Božnar. Ta je prišel v to deželo kot mladoletnik. Več kot 400 ljudi se ni prestrašilo temnih oblakov, ki so viseli na nebu v pričakovanju skorajšnje plohe. Dobri Bog je oblake napodil drugam in je posijalo toplo junijsko sonce.

Po maši se je premaknilo po hribčku navzdol in užilo okusno kosilo. Po kosilu smo bili priča lepega spominskega programa, v katerem so sodelovali pevski zbor Korotan, Fantje na vasi, Mi samo mi, slovenski šoli ter folklorna skupina Kres. Pevci so skupni zapeli obe himni, ameriško in slovensko.

Predsednica Slovenske pristave, Mary Ann Vogel je vse lepo pozdravila in vodila popoldanski program v dvorani. Izstopila je Folklorna skupina Kres, ki je uprizorila in navdušila navzoče z simboličnim plesom naslonjenim na Jenkovo Domovino, ki jo je uglasbil Franc Korbar, koreografija je pa delo Bernarde Ovsenik.

Slavnostni govornik je bil istoimenovani sin begunca in domobranca, Jernej Zupan. V nagovoru je izpostavil dogodke v tistih vojnih in povojnih dogodkov in s tem razložil slovenski mladini zakaj smo sploh v Ameriki. Tako vprašanje večkrat izražajo mladi sami. Da so pa mladi še bolj učinkovito lahko vse razumeli, zakaj živijo, tako rečeno dvojno življenje, je bil glavni del govora v angleškem jeziku. Mislim, je bil to lep dan spoštljivega spomina na pretekle dni.