Predhodnik Novega glasa v dLib
| 10.06.2015, 11:58 Matjaž Merljak
V Digitalni knjižnici Slovenije dLib je zdaj na voljo tudi Slovenski Primorec, ki je v letih od 1945 do 1948 izhajal v Gorici kot tednik katoliško usmerjenih Slovencev na Primorskem. Gre za zgledni primer dobrega sodelovanja Digitalne knjižnice Slovenije z Zadrugo Goriška Mohorjeva.
Slovenski Primorec je poročal o cerkvenem življenju v svetu in doma, prinašal novice iz domačih krajev in imel odprto Okno v svet. Po obliki je bil skromen – 2 do 4 strani, vendar v načelnih vprašanjih odločen in pogumen, kar so si takrat mogli privoščiti samo duhovniki, ki so list izdajali. V listu so objavljali največkrat nepodpisani sodelavci, predvsem duhovniki, a tudi laiki, ki so bili pod drobnogledom jugoslovanskih političnih oblasti. Prinašal je tudi leposlovne prispevke, izvirno poezijo ter esejistične zapise o znanih Primorcih.
Slovenskega Primorca je leta 1949 nasledil Katoliški glas (1949-1995), tega pa Novi glas, ki je nastal z združitvijo Katoliškega glasu in Novega lista (1955-1995).
Gradivo je bilo digitalizirano v sklopu projekta Digitisk-Digispomin, ki ga je finančno podprla Dežela Furlanija-Julijska krajina.
Digitalna knjižnica Slovenije kot koordinator digitalizacije pozdravlja tovrstna povezovanja, ki segajo izven meja Republike Slovenije.
Tednik Novi glas na svoji spletni strani piše:
Projekt Digitisk-Digispomin predstavlja pomembno izkušnjo za Zadrugo Goriška Mohorjeva, saj se je prvič spopadla z izzivom, ki ne sodi v njen tradiconalni delokrog. Naša Zadruga se namreč namreč sledi potrebam in zahtevam časa, ki ‘spodbujajo’ ustanove, da širijo svoja delovna obzorja in kompetence zaposlenega osebja.
Dejansko je projekt Digitisk, ki so ga krstno predstavili v dvorani Tessitori v Trstu v ponedeljek, 8. junija, (v kratkem bo sledila še predstavitev v Gorici) pomemben kulturni korak v smer ohranjanja lepega dela naše publicistične oziroma medijsko-časopisne dediščine. Kot je uvodoma pojasnil predsednik Zadruge Goriška Mohorjeva Peter Černic, predstavlja projekt, ki ga je materialno izvedlo podjetje Mikrografija iz Novega mesta, tudi velik tehnični podvig za samo ustanovo. V digitalno obliko je bilo prenesenih 40 tisoč strani skupine časopisov, ki so od povojnega časa dalje v našem zamejskem prostoru ob krščanskem etosu krojili še demokratični in narodni čut dela manjšine - to je tistega, ki se ni prepoznaval v načelih režimske jugoslovanske (in splošno komunistične) opcije: predmet digitalizacije so bili Slovenski Primorec, ki je od leta 1945 do 1948 kot tednik katoliško usmerjenih Slovencev izhajal v Gorici, njegov naslednik Katoliški glas (izhajal je od 1949 do 1995), tržaški Novi List (1955-1995) in Demokracija (glasilo Slovenske demokratske zveze). Digitaliziran je bil tudi del arhiva Novega glasa, časopisa, ki je nastal z združitvijo Katoliškega glasa in Novega lista.
Sodelovanje z NUK-om
Predsednik Zadruge Peter Černic je poudaril, da se je načrt porodil pred dvema letoma in se je uresničil v sodelovanju z Narodno in univerzitetno knjižnico v Ljubljani, točneje z njeno sekcijo Digitalna knjižnica Slovenije (dLib. si), ki ponuja digitalizacijo časopisnega, knjižnega in še raznovrstnega pisnega materiala. Na svoje namizje lahko sletni uporabnik dobi celotna besedila revij, časopisov in knjig ter slikovne, zemljevidne in zvočne vire. Dostop je prost in brez omejitev. Da je Zadruga Goriška Mohorjeva močno verjela v ta projekt, zgovorno priča dejstvo, da je začetni namenski finančni podpori dežele FJK (v višini 34 tisoč evrov) prištela še sredstva iz svojega rednega bugeta. “Ponudili smo na voljo širokemu spektru uporabnikov bogat material, ki bi drugače ostal težko dosegljiv na zaprašenih policah knjižničnih ustanov”, je dejal Černic. Zahvalil se je obenem Knjižnici Dušana Černeta iz Trsta, da je dala na razpolago kopije časopisa Demokracija, in odborniku Zadruge GM Jožku Fornazariču, ki je tehnično spremljal celoten projekt.
Mehanizem iskanja
Predsednik Černic je nato obrazložil mehanizem iskanja dokumentacije, do katere je mogoče priti preko portala dLib. V zgornje polje mora uporabnik vtipkati ime časopisa, ali izhodiščno geslo, nato se mu pokaže shema, ki ponuja na osrednjem polju osnovne zadetke, na levi pa orodje, ki oža iskalno polje na specifično interesno območje. Uporabnik ima tako dostop do dokumenta, ki ga lahko na računalnik naloži v PDF obliki ali pa na podlagi hitrejšega ‘predogleda’. Browsersko orodje omogoča uporabniku tudi evidentiranje posameznih gesel v dokumentu, kar olajša raziskovalno delo.
(...) Cel zapis bo izšel v tiskani izdaji v četrtek, 11.6.2015