Pregled domačih dogodkov, 12. 6. - 19. 6. 2015

Slovenija | 20.06.2015, 09:24

25. teden v letu 2015 je poleg spominskih slovesnosti za po vojni pobitimi v Kočevskem rogu, Hudi jami in Zavodu sv. Stanislava odmevalo še pismo SDS trem predsednikom, predlog NSi za zmanjšanje davkov in prodaja Telekoma Slovenije.

Spominske slovesnosti v Kočevskem rogu, Hudi jami in Zavodu sv. Stanislava

Pred kapelo Božjega usmiljenja v Kočevskem Rogu je bila prejšnjo nedeljo vsakoletna spominska slovesnost za pobite domobrance in ostale žrtve revolucionarnega nasilja. Dogodek sta pripravila župnija Kočevje in Nova slovenska zaveza. Tokratno srečanje ob breznu pod Krenom je bilo posebno, saj zaznamujemo 70-letnico povojnih pobojev. Bogoslužje je vodil beograjski nadškof metropolit Stanislav Hočevar. Zbrane ob grobišču in vse, ki so bogoslužju prisluhnili prek radijskih sprejemnikov, je povabil, naj prebudimo v sebi moč vere in upanja, da je v Gospodu vse mogoče, ter si iskreno zaželimo, da ne bi bili več sužnji preteklosti in sedanjosti, ampak klicarji novih Nebes in nove Zemlje. "S svojim življenjem in svojo zgodovino lahko pokažemo, da se zavedamo, da obstaja skrivnost, ki jo imenujmo Bog, in da to veliko skrivnost življenja, postavodajalstva in zakonodajalstva poznavamo in sprejemamo."

To, tako nadškof Hočevar, od nas zahteva tudi resnicoljubnost. Veliko zgodovinsko tragiko čuti, ker so ljudje, ki ne priznavajo daru Očetovstva, ki nam ga daje Bog, ter so prepričani, da so izključno oni gospodarji življenja in krojači zgodovine.

Spominske slovesnosti v Kočevskem rogu se je poleg več tisoč ljudi udeležilo tudi nekaj predstavnikov javnega življenja a med njimi ni bilo predstavnikov vladajočih strank. Pred začetkom svete maše so vence pred brezno pod Krenom položili predsednik države Borut Pahor, predstavniki Nove slovenske zaveze, Nove Slovenije, Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke. Bogoslužju je sledil kulturni program, v katerem je zbrane nagovoril direktor Družine Tone Rode. Dejal je, da je ta dan spomina namenjen živim in ne mrtvim. "Štiriindvajset let po osamosvojitvi, našo domovino, dejansko prestreljeno s prikritimi grobišči, domovino, kjer sicer ne vladata več enoumje in revolucionarni teror, še pestijo brezbrižnost, strah in samocenzura. Ranjen spomin izkrivlja preteklost, prevaran pogled sprejema namišljeno sedanjost, naivno upanje v prihodnost pa prebuja nove-stare utopije, ki spet obljubljajo, da je s človeško voljo možno doseči raj na zemlji. Slovenski sodobnik se zanima predvsem za samega sebe, se izogiba soočenju s preteklostjo in zapira oči pred verbalnim in telesnim nasiljem, pred malimi in večjimi krivicami, dokler se vrstijo in dogajajo drugim. Na sistemski ravni nam ujetost v vzorce iz starega režima, tako v politiki, pravu, kulturi, medijih in gospodarstvu ter neodločenost za pretrganje z nedemokratičnimi praksami, kratita življenjsko energijo, da se dušimo v malodušju in se vrtimo v začaranem krogu samouničevanja in navidezne brezizhodnosti, ki usodno vpliva na vse, predvsem pa na mlade. Slovenci smo danes žal bolj atomizirana množica posameznikov kakor pa skupnost, ker trenutno še ne zmoremo zedinjenja okoli najbolj osnovnega vrednostnega skupnega imenovalca: da je vsako človeško življenje nedotakljivo in sveto, da so svoboda in pravičnost, odprtost za resnico v stvareh, dogodkih in ljudeh ter spoštovanje in sočutje do vsakega člana, civilizacijski imperativi zdrave družbe. Nemogoče je ustvariti trdno skupnost brez spoštovanja in skrbi za sočloveka, brez občutljivosti za krivico, ki se zgodi bližnjemu."

Tudi pred vhodom v rov svete Barbare v Hudi Jami pri Laškem je bilo v soboto slovesno bogoslužje v spomin na ljudi, ki so bili tam pomorjeni pred 70 leti. Somaševali so celjski škof Stanislav Lipovšek ter kot predstavnika hrvaške in avstrijske škofovske konference, škof Mile Bogovič in prior benediktinskega samostana v Mariboru Edmund Rudolf Wagenhofer. Škof Lipovšek je v svojem nagovoru med drugim pozval k skrbi za mir in pravičnost, priznanje resnice ter popravo krivic in posledic med in povojnega nasilja, pa tudi k odpuščanju in spravi.

V programu, ki je sledil, je zbrane nagovorila predsednica komisije državnega zbora za človekove pravice in enake možnosti Eva Irgl. Uvodoma je dejala, da je bilo v Hudi jami in po drugih moriščih po Sloveniji na silo, brez dokaza krivde, pomorjenih nešteto ljudi. Dodala je, da ni šlo za izdajalce naroda ampak za politične nasprotnike partije. „Več kot 600 množičnih morišč kaže neizprosno sliko revolucionarnega boja za oblast in njegovo neusmiljeno naravo,“ je dejala Irglova.

V Zavodu svetega Stanislava v Šentvidu nad Ljubljano je bila v četrtek zvečer spominska slovesnost ob 100-letnici soške fronte ter 70-letnici konca druge svetovne vojne in povojnih pobojev. Vojaški vikar Jože Plut je pri sveti maši v zavodski cerkvi opozoril, da sta za spravo res potrebna resnica in sočutje, a da te ne bo brez ljubezni in odpuščanja. „Sveti oče nas vabi v leto Božjega usmiljenja, odpuščanja. Če kaj, in če kdo, mora v to družbo prinesti trdnega duha in biti tako kot je Jezus rekel sol in kvas, in to moramo biti mi katoličani. Odpustiti, ljubiti s sočutjem in resnico.“

Sveti maši je sledila slovesnost v parku zavoda. Med branjem ganljivih pisem zapornikov in pesmimi so v zavodu simbolično ugašali luči, tako, da so ob sklepu prireditve po parku gorele le še sveče v opomin in spomin.

Vabilo SDS na pogovor o politični popravi krivic zavrnili vsi trije predsedniki

Vodstvo SDS je predsednikom republike, vlade in državnega zbora v sredini tedna predlagalo sestanek o politični popravi krivice, ki so jo doživeli. V pismu, pod katerega so se podpisali predsednik SDS Janez Janša, trije podpredsedniki stranke Alenka Jeraj, Milan Zver in Zvone Černač ter predsednik sveta stranke France Cukjati in vodja poslanske skupine Jože Tanko, ugotavljajo, "da bi mesto predsednika DZ in mesto predsednika vlade danes verjetno zasedal nekdo drug, če ne bi lani prišlo do zlorabe sodstva za odstranjevanje političnih tekmecev iz volilne kampanje". Sum v nelegitimnost zadnjih volitev v državni zbor je bil dokončno potrjen z odločbo ustavnega sodišča, še navajajo. Ustavno sodišče je namreč razveljavilo obsodilne sodbe v zadevi Patria, prav tako pa je razveljavilo sklep o odvzemu poslanskega mandata Janši. Prav zaradi tega so predlagali, naj se sestanejo še ta teden, a so vsi trije Borut Pahor, Milan Brglez in Miro Cerar srečanje z SDS odklonili. O nadaljnjih korakih SDS pa je že razpravljal Svet SDS. Ta je soglasno potrdil predlog resolucije, ki jo bo do začetka prihodnjega tedna mogoče prebrati na spletnih straneh SDS. Med drugim so na seji spregovorili tudi o aktualnih političnih razmerah v državi, obravnavali poročili poslanske skupine in predsednika stranke.

O pismu trem predsednikom pa je Janša govoril tudi na zadnjem shodu Odbora 2014 pred Vrhovnim sodiščem. Poudaril je, da se kljub odločitvam ustavnega sodišča, da razveljavi obsodilne sodbe v zadevi Patria ter mu dokončno vrne poslanski mandat, ni spremenilo nič bistvenega - po pravnem razpletu je zavladala tišina. Po njegovih besedah sta nujna reforma pravosodja in preboj na medijski fronti.

NSi-jev pogojni "da" fiskalnemu pravilu in socialni copatek

Svet NSi je sprejel sklep o pogojni podpori vladnemu izvedbenemu zakonu o fiskalnem pravilu. Tako bodo poslanci NSi zakon pri sprejemanju v Državnem zboru podprli le, če bodo ostali sprejeli njihova dopolnila. Kot je znano, ima predlog že zagotovljeno podporo v koaliciji, za njegovo potrditev pa je potrebnih 60 glasov. Na seji sveta so se seznanili tudi s sveženjem ukrepov iz njihovega gospodarskega programa. V javno razpravo podajajo pet ukrepov za nižje davke. Kot je na novinarski konferenci pojasnila predsednica stranke Ljudmila Novak, želijo z njimi izboljšati življenjski standard državljank in državljanov ter obenem pomagati gospodarstvu. Vodja poslanske skupine Matej Tonin je kot prvi ukrep izpostavil razvojno kapico in t. i. socialni copatek. V NSi bi tudi razširili dohodninske razrede ter ukinili najvišjo mejno stopnjo pri dohodnini. Obenem bi znižali stopnjo davka od dohodkov pravnih oseb in davek na božičnico.

Zapleti pri prodaji Telekoma Slovenije, Zavarovalnica Triglav pa postaja strateška naložba

Britanski sklad Cinven je v zvezi z dopolnitvijo ponudbe za nakup Telekoma Slovenije pojasnil Slovenskemu državnemu holdingu, zakaj Telekoma ne more kupiti brez predhodno rešenega vprašanja glede makedonske družbe. SDH je dan kasneje vseeno zavrnil dopolnjeno ponudbo s pojasnilom, da bi bili dodatni pogoji za konzorcij prodajalcev preveliko tveganje in bi lahko neutemeljeno pripeljali do znižanja kupnine. V Cinvenu so razočarani, a dodajajo, da ostajajo zainteresirani za nakup. V prihodnjih tednih, ko bo več jasnosti glede Telekomove transakcije v Makedoniji, so pripravljeni ponovno oceniti položaj. Cena Telekomove delnice je na ljubljanski borzi medtem izgubljala vrednost.

Koalicijski partnerji so se v minulem tednu tudi dogovorili, da bo Zavarovalnica Triglav opredeljena kot strateška naložba, za kar se je že od samega začetka najbolj potegoval Desus. Predsednik stranke Karl Erjavec meni, da bi bilo takšno podjetje škoda prodajati, saj ves čas posluje z dobičkom.

Banke pod lupo parlamentarcev

Državni zbor je potrdil sestavo preiskovalne komisije za ugotavljanje zlorab v slovenskem bančnem sistemu ter vzrokov in odgovornosti za že drugo sanacijo bank po osamosvojitvi. Predsedoval ji bo poslanec opozicijske SDS Anže Logar. Poleg njega so člani še Bojan Krajnc SMC, Marija Antonija Kovačič DeSUS, Janko Veber SD, Luka Mesec ZL, Jožef Horvat NSi in Mirjam Bon Klajnšček ZaAB. Poslanci so novo parlamentarno preiskavo o bankah odredilo aprila na zahtevo SDS. Podpise pod zahtevo so prispevali v NSi in poslanec italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli, sicer pa so v vseh poslanskih skupinah v dosedanjih razpravah o bankah podpirali najrazličnejše ideje za razčiščevanje njihove sanacije.

Nas čaka nova zdravniška stavka?

Zdravniški sindikat Fides po majski enodnevni stavki nima točnega podatka o zdravnikih, ki so prekinili delo, a so se po njegovih ocenah na vseh treh ravneh stavke množično udeležili. Ker v sindikatu ne vidijo ustreznega vladnega odziva, pa napovedujejo vročo jesen. Svoje stavkovne zahteve o sprejemu normativov in standardov so pripravljeni podkrepiti z dodatnimi zaostritvami. Jesen bo vroča, če ne bo odziva, je v torek na novinarski konferenci poudaril predsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Konrad Kuštrin in spomnil, da so zdravniki leta 1996 že stavkali tri tedne do izpolnitve zahtev. Tudi s strani članstva po njegovih besedah dobivajo pobude po zaostritvi sindikalnega delovanja. Če bo moralo do tega priti, bodo to obžalovali, a kot pravi Kuštrin, pri takem načinu komuniciranja ni druge rešitve. »Možna je zaostritev stavke, ki je tudi najenostavnejši način, čeprav boleč tako za zdravnike kot za paciente. Preigravamo možnosti izstopa iz javnega sektorja v način ustanovitve skupinskih praks ali pa da bi na določen datum vsi člani Fidesa odpovedali pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni popolno blokado zdravstvenega sistema.« Sicer pa v Fidesu ocenjujejo, da je majska stavka prinesla poenotenje v zdravniških vrstah o ciljih in kako do teh ciljev priti, delo in bolniški pregledi pa niso bili ovirani.

Medtem pa ministrstvo za zdravje razgrnilo predlog resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2015-2025. Ta med drugim predvideva ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Prav tako se obetajo spremembe na področju koncesij, več pristojnosti bodo prenesli na vodstva zdravstvenih ustanov, ministrstvo pa bo imelo večjo pristojnost pri izvajanju obveznega zavarovanja. Ministrica Milojka Kolar Celarc se zaveda, da za resolucijo potrebuje širok konsenz. Zato so se še pred objavo sestali s ključnimi deležniki v zdravstvu. Z Zdravniško zbornico Slovenije so se dogovorili za redne mesečne sestanke, prvi bo v začetku julija.

Ministrica in mediji našli skupni jezik

Ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar se je s predstavniki medijev sešla na pogovoru o novi medijski zakonodaji. Kot je povedala po srečanju, so na novo vzpostavili zaupanje. Predlog medijskega zakona bo šel vnovič v javno razpravo, tokrat s sodelovanjem z mediji. Predsednik Združenja radiodifuznih medijev pri GZS Rajko Djordjevič je dejal, da je s sestankom zadovoljen, zato umikajo poziv premierju Miru Cerarju k njeni razrešitvi.

Policisti zahtevajo poplačilo neizplačanih nadur

Policijski sindikat Slovenije je poslal poziv premierju Miru Cerarju, notranji ministrici Vesni Györkos Žnidar in generalnemu direktorju policije Marjanu Fanku, v katerem zahteva poplačilo vseh neizplačanih nadur policistov skladno s sodbo vrhovnega sodišča. V sindikatu ocenjujejo, da bi škoda lahko presegla pet milijonov evrov. Na ministrstvu za notranje zadeve so se odzvali na poziv Policijskega sindikata Slovenije k poplačilu nadur policistov skladno s sodbo vrhovnega sodišča. Poudarjajo, da so se s sodbo seznanili 2. junija in nemudoma pristopili k aktivnostim za izplačilo presežnih ur vsem policistom.

DRUŽBA

V ljubljanskih Križankah je bila v ponedeljek premiera uspešnega muzikala Mamma Mia!. Muzikal oživlja zapuščino švedske skupine Abba, režijo zanj pa je prevzel Jug Radivojević. Za slovenski prevod 23 pesmi je poskrbel Tomaž Domicelj. Glasbeno vodstvo je prevzel Patrik Greblo. V igralski zasedbi je tudi naš sodelavec Marjan Bunič. Vstopnice junijske ponovitve so bile razprodane, na voljo so še za avgustovske ponovitve. // PG

V duhu spravne daritve v imenu umetnosti so v Muzeju krščanstva na Slovenskem v Stični odprli razstavo akademskega slikarja in duhovnika Jošta Snoja. Razstava bo na ogled do 6. septembra, videti pa bo moče slike iz serije Huda jama, krajine in sakralne slike.

Društva bolnikov z rakom je prireditvijo v Ljubljani sklenilo letošnjo akcijo „Znanilci upanja“. Gre za posebna priznanja zdravstvenim delavcem, ki s svojim delom in prijaznim odnosom pomagajo bolnikom z rakom. Med zdravniki sta znanilca upanja postala Erik Brecelj in Jernej Benedik. Med medicinskimi sestrami oziroma tehniki je največ nominacij prejel Nedeljko Grgić, v kategoriji ostali zdravstveni delavci so bolniki z rakom nagradili informatorja na ljubljanskem onkološkem inštitutu Bernarda Šutića. Tokratna akcija „Znanilci upanja“ je bila druga po vrsti. Bila je še uspešnejša od lanske, saj je z vseh koncev Slovenije prispelo več kot 900 nominacij za številne onkološke zdravstvene delavce.

ŠPORT

Plavalka Anja Klinar je na močnem mitingu Sette Colli v Rimu postala druga Slovenka v zgodovini, ki je 400 m prosto preplavala v manj kot 4:10 minute. Z dosežkom 4:09,91 je od Klinarjeve v zgodovini hitrejša le slovenska rekorderka Sara Isaković, ki je v olimpijskem letu 2008 razdaljo zmogla v času slovenskega rekorda 4:06,36.

Slovenska moška rokometna reprezentanca je v zadnji kvalifikacijski tekmi za nastop na evropskem prvenstvu prihodnje leto na Poljskem premagala Latvijo s 37:20 in osvojila končno drugo mesto v skupini 3. Slovenija bo januarja prihodnje leto desetič nastopila na sklepnem turnirju stare celine.

Slovenska ženska rokometna reprezentanca se ni uvrstila na letošnje decembrsko svetovno prvenstvo na Danskem. V povratni tekmi dodatnih kvalifikacij je v Velenju izgubila s Francijo z 21:27, na prvi tekmi v Brestu pa z 20:27.

Slovenska nogometna reprezentanca je na šesti kvalifikacijski tekmi za evropsko prvenstvo 2016 v Stožicah izgubila proti Angliji z 2:3. Naslednja kvalifikacijska preizkušnja izbrance Srečka Katanca čaka 5. septembra v Švici. Za Slovenijo sta danes zadela Milivoje Novaković v 37. in Nejc Pečnik v 84. minuti.