Pri zdravniku
Kaj prinaša predlagana resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva?
Slovenija
V Sloveniji si po predlogu resolucije o nacionalnem planu zdravstvenega varstva do leta 2025, ki je v javni obravnavi, lahko obetamo ohranitev košarice zdravstvenih pravic in njeno prilagajanje novim tehnologijam. A za to so nujne spremembe sistema financiranja zdravstvenega sistema. Čeprav konkretne rešitve še niso znane, je smer začrtana. Dokument, ki ga je v preteklem tednu razgrnilo ministrstvo za zdravje, predvideva tudi spremembe na področju koncesij in več pristojnosti za vodstva zdravstvenih ustanov.
Namen predlagane resolucije je izboljšati zdravje in blagostanje za vse prebivalce, zmanjšati neenakost v zdravju, optimizirati zdravstveno oskrbo v smislu dostopnosti do enako kakovostne in varne oskrbe, povečati uspešnost zdravstvenega sistema ob večji pravilnosti in ohranjanju solidarnosti ter omogočiti finančno vzdržnost zdravstvenega sistema.
Pristojno ministrstvo ugotavlja, da je financiranje zdravstvenega sistema problematično zaradi prevelike odvisnosti od prihodkov iz naslova prispevne stopnje zaposlenih torej od obremenitve plač. To se je kot pomanjkljivo izkazalo v času gospodarske krize, ko so se prihodki Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmanjšali za več kot 300 milijonov evrov zaradi povečanja brezposelnosti. Zato je v resoluciji predlagana razširitev prispevne osnove za obvezno zdravstveno zavarovanje na vse vrste prejemkov posameznika, hkrati pa tudi zmanjšanje razlik - trenutno so najbolj obremenjeni redno zaposleni delavci. Po drugi strani namerava zdravstveno ministrstvo razbremeniti zdravstveno blagajno izdatkov za raziskovalno dejavnost, izpopolnjevanje, specializacije in pripravništvo - to bi preneslo na pleča proračuna in ga s tem otežilo za približno 92 milijonov evrov. Dodatni viri za financiranje zdravstva so sicer vprašanje političnega dogovora. Med drugim bi na ministrstvu za zdravje del sredstev, ki se v proračun stečejo na račun trošarin na tobak in alkohol, usmerili v preventivne zdravstvene programe.
Obetajo se tudi dolgo pričakovane in napovedovane spremembe dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Na ministrstvu za zdravje namreč ugotavljajo, da zdajšnja oblika ne temelji na principu pravičnosti, saj premije predstavljajo nesorazmerno večje breme za socialno ranljivo prebivalstvo. Možnosti nadomestitve vira prihodkov v zdravstvo, ki se zberejo na ta način, še preigravajo. Bo pa prehod na nov sistem postopen.
Kot kaže, se bo spremenil tudi sistem razdeljevanja zdravstvenega denarja. V predlogu resolucije je napovedana nadgradnja obračunskih sistemov - upoštevana bosta tudi učinkovitost in kakovost zdravstvene ustanove. Želja je, da bi bilo vse naravnano tako, da bo denar sledil bolniku.
Javna razprava o predlogu resolucije bo končana 16. avgusta. "Veseli bomo vsakršnega odziva oziroma pripomb, da bomo lahko oblikovali res dober dokument, ki bo začrtal razvoj slovenskega zdravstva za prihodnjih deset let," poziva ministrica za zdravje. Resolucija bo predvidoma sprejeta jeseni, Milojka Kolar Celarc se zaveda, da potrebuje širok konsenz. "Z Zdravniško zbornico Slovenije smo se, na primer, dogovorili za redne mesečne sestanke. Naslednji bo 12. julija. Do takrat bo zbornica že podala svoje pripombe na dokument. Enako delamo z ostalimi deležniki."
Resolucija in njene glavne opredelitve bodo med drugim osnova za spreminjanje zdravstvene zakonodaje. Po besedah Kolar Celarčeve bo prav tako jeseni javnost seznanjena s predlogom novele zakona o zdravstveni dejavnosti, kjer bodo med drugim opredeljena enotna merila za podeljevanje koncesij. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bo v javni obravnavi proti koncu leta. Na pristojnem ministrstvu hkrati pripravljajo spremembe zakona o pacientovih pravicah in intervencijske ukrepe, s katerimi želijo skrajšali čakalne dobe na sprejemljivo mejo.
Finančna kriza je pokazala tudi vse slabosti na področju vodenja in upravljanja zdravstvenih zavodov. Ker se je izkazalo, da so ob enakih pogojih vodstva različno učinkovito ukrepala, bodo a spremenjeno zakonodajo pogoji o strokovnosti in izkušnjah vodstvenega kadra bolj ostri, imeli bodo večja pooblastila pri upravljanju in večjo odgovornost, a tudi možnost nagrajevanja.
