Kardinal Puljić: Papežev obisk bo v znamenju miru
Svet Marjana Debevec
Papež Frančišek bo to soboto obiskal Sarajevo. Po besedah tamkajšnjega nadškofa kardinala Vinka Puljića naj bi njegov obisk potekal v znamenju miru v Bosni in Hercegovini, podprl pa naj bi tudi katoličane v deželi, da bi tam ostali in preživeli. Tudi 20 let po koncu vojne, namreč v deželi še vedno vlada neenakopravnost etničnih skupin.
Papež je Bosno in Hercegovino dvignil iz anonimnosti v mednarodni javnosti že z napovedjo svojega potovanja, meni sarajevski kardinal Puljić. Po njegovih besedah ta država potrebuje pozitivno energijo, saj mediji poročajo le negativno, kar močno vpliva na preproste ljudi. Prav za te ima papež Frančišek, ki gre tudi v Bosni na obrobja, posebno srce in bodo njegovo zavzemanje priznali tudi onkraj vseh meja ver in veroizpovedi, povedal Puiljić, ki je dodal, da se tudi muslimani veselijo papeža Frančiška, saj prepoznavajo v njem resničnega romarja miru in sožitja.
Konec leta 1995 sklenjeni daytonski mirovni sporazum sicer govori o enakopravnosti, vendar ga doslej še niso izvedli, je pojasnil Puljić. Politika se oblikuje na račun manjših in šibkejših. Sem sodijo na poseben način katoličani, ki jih je bilo pred vojno še 830.000, danes pa jih je polovico manj. Zapostavljenost je občutna na primer pri gradbenih dovoljenjih: „V Sarajevu smo na dovoljenje za cerkev na lastnem zemljišču čakali 12 let. Pri drugih verstvih ga dobijo takoj,“ je povedal kardinal. Za te težave so po njegovih besedah gluhi tudi mednarodni predstavniki.
Sarajevski nadškof je vsej Evropi očital, da je zatajila pri obnovi in podpori pri vračanju vojnih beguncev. Zelo pa je hvaležen Avstriji, zlasti Karitas in akciji Sosed v stiski, da so jim pomagali med vojno preživeti. Vendar pa je tudi danes katoliška cerkev v Bosni in Hercegovini odvisna od materialne pomoči dobrotnikov od zunaj. Zaradi brezposelnosti številnih katoličanov namreč ne razpolaga z nujnimi prihodki za vnovično vzpostavitev svojih struktur.
Kardinal Puljić je prepričan, da je za resničen mir treba vse zločine druge svetovne vojne, partizanstva in zadnje vojne poimenovati s pravim imenom in pokazati pogum za enakopravnost. „V tej deželi bo minilo veliko časa, preden bomo lahko skupaj razlagali zgodovino, saj bodo isti ljudje za nekatere vedno junaki, za druge pa zločinci. To je hud problem“, je prepričan Puljić, ki je izpostavil tudi pomembno vlogo medverskega odbora na poti sprave.
