Azijska kriza z begunci
Svet Andrej Šinko
Podobno kot Evropa se z begunsko krizo sooča tudi Azija. Številni prebežniki poskušajo oditi iz Bangladeša in Mjanmara. Cilj jim je Avstralija, ki pa je ponavadi ne uspejo doseči, zato pristanejo na Tajskem, v Maleziji ali Indoneziji. V Bangkoku ob tem poteka konferenca o begunski krizi, ki se je udeležujejo predstavniki sedemnajstih držav.
Tajska vlada si obeta, da bodo na srečanju dorekli mehanizme za rešitev problema. Vendar pa države zavračajo sprejem beguncev, ker se bojijo, da bi se še več ljudi odpravilo na pot. Kljub temu sta se Indonezija in Malezija nedavno dogovorili, da bosta začasno sprejeli 7000 beguncev, a vztrajata, da jih mora mednarodna skupnost nato v letu dni preseliti.
Predstavnik mednarodne organizacije za migracije William Lacy Swing pravi: „Glavna prioriteta mora biti reševanje življenj. Če rešuješ življenja, imaš možnosti. Alternative, kaj lahko naredimo, da pomagamo razrešiti nastalo situacijo.“ Swing je na srečanju na Tajskem opozoril tudi na prepočasen pregon tistih, ki so na vrhu organizacijske lestvice pri pripravi prebegov. „Skozi leta je bilo malo napredka v pregonu glavnih, ki organizirajo prebege. Včasih ujamemo male ribe, voznike čolnov in nekaj drugih ter gredo v zapor, toda velike ribe se zdi, da vedno pobegnejo,“ je menil.
Trenutno naj bi bilo v tamkajšnjih vodah na ladjah še vedno več kot 2000 beguncev. Med njimi prevladujejo pripadniki muslimanske etnične manjšine Rohingya. Po lastnih navedbah naj bi bila v Mjanmaru deležna diskriminacije, saj je uradno ne priznavajo za etnično skupino, pač pa kot nezakonite bengalske priseljence. Predstavnik Mjanmara je tudi na konferenci zavrnil pozive, da bi država priznala manjšino.
