Bruselj predlaga kvote za razporeditev prebežnikov po Evropski uniji

Slovenija | 13.05.2015, 14:34 Petra Stopar

Evropska komisija je razgrnila novo migracijsko strategijo, ki vključuje politično sporen predlog za uvedbo kvot za razporeditev prebežnikov po Evropski uniji. Slovenija naj bi po bruseljskih izračunih prevzela dober odstotek oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v uniji, a skupna številka še ni določena. Prav tako naj bi sprejela 207 od skupaj dvajset tisoč beguncev iz tretjih držav.

Namen predloga je zagotoviti solidarnost pri soočanju s perečim pritokom beguncev, zlasti Sircev, Eritrejcev, Nigerijcev in Somalcev, ki poskušajo čez Sredozemlje ubežati nasilju in revščini. Samo letos je morje terjalo več kot 1800 življenj. Gre za dva ukrepa: prerazporeditev oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito in so že v članicah unije, ter preselitev beguncev iz tretjih držav po članicah unije. „Merila za opredelitev kvot so velikost države, bruto domači proizvod, število beguncev, ki jih je država že sprejela in raven brezposelnosti,“ je pojasnil evropski komisar za migracije Dimitris Avramopolous.

Poleg kvot želi komisija ukrepati tudi v boju proti tihotapcem z ljudmi, okrepiti iskanje in reševanje prebežnikov v Sredozemlju v sklopu agencije za zunanje meje Frontex ter spodbujanje zakonitih selitev visokokvalificirane sile. Visoka zunanjepolitična predstavnica Evropske unije Federica Mogherini je pozvala k delitvi odgovornosti: „Od vseh držav članic pričakujem skladnost in doslednost, k čemer smo pozvali že aprila na evropskem vrhu po tragedijah na morju.“

Zavezujočemu sprejemu beguncev sicer odločno oporekajo na Madžarskem, v Estoniji in na Slovaškem, pa tudi v Veliki Britaniji. Po mnenju britanske notranje ministrice Therese May bi morali migrante, ki prečkajo Sredozemsko morje in skušajo vstopiti v unijo, zavrniti. Predlaga, da povezava poskrbi za varna pristanišča v Severni Afriki ter aktiven program vračanja. Pravna podlaga za predlog kvot bo sicer 78. člen evropske pogodbe, ki opredeljuje skupno azilno politiko na podlagi načela o nevračanju in možnost začasnega ukrepanja v primeru nenadnega pritoka tretjih državljanov. Velika Britanija in Irska imata pri tem možnost opt ina, kar pomeni, da se lahko v treh mesecih odločita, ali bosta sodelovali.

V Sloveniji število prošenj za azil predstavlja le desetinko odstotka vseh prošenj v uniji, vendar pa se je lani v primerjavi z letom prej število povečalo za 43 odstotkov - z 270 na 385.