Jože BartoljJože Bartolj
Andrej NovljanAndrej Novljan

Libanon išče rešitve za številne begunce

Svet | 10.05.2015, 00:35 Marjana Debevec

V preteklih dneh se je v imenu papeža Frančiška v Iraku mudil kardinal Leonardo Sandri. Obiskal je predvsem okolico Erbila in nekatera begunska taborišča. Srečal pa se je s številnimi oblikami pomoči, ki jo Cerkev nudi tamkajšnjih prebivalcem. Mnogi begunci iz držav, ki doživljajo nasilje Islamske države, so medtem našli zatočišče v Libanonu. Iz Sirije jih je tja pobegnilo več kot milijon in pol.

V pogovoru za mednarodno krščansko dobrodelno organizacijo Pomoč cerkvi v stiski je kardinal Bechara Rai povedal, da med muslimani in kristjani, ki živijo skupaj v Libanonu, ni problemov. Vsi Libanonci želijo živeti skupaj. Njihov največji problem pa so sirski begunci, ki jih je več kot milijon in pol. Seveda jim država in Cerkev pomagata kolikor le moreta. Vendar pa je po kardinalovih besedah velik problem v tem, da je večina beguncev sunitov, libanonski suniti pa jih lahko izkoriščajo politično in versko. „To izkušnjo imamo že s Palestinci“, je povedal. V 70-ih letih so začeli državljansko vojno proti Libanonu. Takrat so se jim pridružili libanonski suniti. To bi se po njegovem prepričanju utegnilo spet zgoditi. „To je tempirana bomba. Vojna v Siriji in Iraku se mora končati, da se bodo ljudje lahko vrnili. Čas ni na naši strani“, je zatrdil kardinal Rai.

Poleg tega pa ima pomoč beguncem tudi ekonomske posledice. Sirci delajo za nižje plače kakor Libanonci, kar pomeni, da Libanonci izgubljajo službo. Prav zato se mnogi izseljujejo. Veliko število beguncev pa ima tudi hude družbene in kulturne posledice, je pojasnil patriarh. „Kaj bo ostalo na dolgi rok od Libanona in libanonske kulture, ko živi v naši deželi več kakor 1,5 milijona Sircev?“ je vprašal ter pristavil, da to vpliva tudi na kristjane v Libanonu, ki zaradi težkih razmer prodajajo svoje imetje in se izseljujejo.

Po njegovih besedah obstaja nevarnost, da bo Bližnji vzhod postopoma izgubil navzočnost kristjanov. „Zato morajo politiki razumeti, da se mora vojna v Siriji končati“, je zatrdil in dodal: „Mednarodna skupnost mora ustaviti netenje in pospeševanje vojne. Trgovina z orožjem se mora ustaviti. Svoj ponos morajo dati na stran, sesti k eni mizi ter poiskati politično rešitev“. Sam je prepričan, da so v ozadju takšnega ravnanja ekonomski interesi, kot sta plin in nafta. Kardinal je dejal, da Asad kot predsednik ni padel tako kakor Mubarak v Egiptu ali Ben Ali v Tuniziji, ki jima je nasprotovalo vse prebivalstvo. Nedavno so bile volitve v Siriji in so za predsednika znova potrdile Asada. Zahod pa jih noče priznati. Zato kardinal Rai vztraja, da se morajo vlade pogovarjati z Asadom. Dialog med vlado in opozicijo je ključnega pomena, je še prepričan.

Svet, Cerkev po svetu
Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota) Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota)

Soboška škofija v pričakovanju novega ordinarija

V župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih bo v nedeljo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi soboški škof Janez Kozinc. Glavni posvečevalec bo njegov predhodnik in sedanji koprski ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.