Romarski dan Škofijske karitas Koper in praznovanje 25-letnice Karitas
Slovenija | 31.05.2015, 11:34
V soboto, 30. maja je bila v koprski stolnici sveta maša, ki jo je ob somaševanju duhovnikov daroval koprski škof msgr. Jurij Bizjak. V pridigi je poudaril, da je bilo v „prejšnji naši državi ustanavljanje karitas prepovedano, samostojna slovenska država pa je to možnost dopustila. Cerkev na Slovenskem se je takoj odzvala še posebej zaradi velikih potreb, ki so nastale zaradi vojn ob razkrajanju prejšnje države“. Ob koncu maše so podelili tudi škofijska priznanja, ki so jih prejeli Jožica Ličen, namestnica ravnatelja škofijske karitas, posthumno Bogdan Žorž in ravnatelj Matej Kobal. Maši je sledil kulturni program v cerkvi Sv. Blaža v katerem so nastopili mladi iz programa Popoldan na cesti, odprli pa so tudi razstavo likovnih del iz 20. mednarodne likovne kolonije Umetniki za Karitas.
Pridigo škofa Jurija Bizjaka objavljamo v celoti
Vsi prisrčno pozdravljeni ob 25-letnici ŠK Koper. Sveta mati Cerkev opravlja v svetu trojno poslanstvo: oznanjevanje (martiria) in bogoslužje (liturgia) in človekoljubje (diakonia). S človekoljubjem Cerkev služi človeštvu, z bogoslužjem časti Boga, z oznanjevanjem krepi svoje vrste. Tako se izpolnjuje trojna zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega in do sebe. Vrhunec treh dejavnosti je liturgija, nosilec treh dejavnosti pa je človekoljubje. Apostol Janez namreč piše: »Kdor namreč ne ljubi svojega brata, ki ga vidi, kako more ljubiti Boga, ki ga ne vidi?« (1 Jn 4,20).
Nosilec pastorale je torej človekoljubje. Apostol Jakob namreč piše: »Kaj pomaga, bratje moji, če kdo pravi, da ima vero, del pa nima? ... Tako je tudi z vero, če nima del: sama zase je mrtva« (Jak 2,14-17). Gospod v govoru na gori: »Tako naj sveti vaša luč pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5,16). »Po tem bodo vsi spoznali, da ste moji učenci, če boste imeli ljubezen med seboj« (Jn 13,35). In zopet apostol: »Drug drugega bremena nosite!« (Gal 6,2). »Čista in neomadeževana pobožnost pred Bogom in Očetom je to: obiskovati sirote in vdove v njih stiskah in se ohraniti neomadeževanega od tega sveta« (Jak 1,27).
V prejšnji naši državi je bilo ustanavljanje karitas prepovedano, samostojna slovenska država pa je to možnost dopustila. Cerkev na Slovenskem se je takoj odzvala še posebej zaradi velikih potreb, ki so nastale zaradi vojn ob razkrajanju prejšnje države. Tako je SŠK 1 maja 1990 ustanovila Slovensko karitas, koprski škof Metod Pirih pa 6 septembra 1990 Škofijsko Karitas Koper. Prvi člen Statuta se glasi: »Škofijska Karitas Koper je cerkvena dobrodelna ustanova Škofije Koper, ki jo je 6 septembra 1990 ustanovil koprski škof, z namenom, da v Škofiji Koper in navzven organizirano, načrtno in urejeno, udejanja bistveno razsežnost življenja in poslanstva Cerkve – karitativno in socialno služenje sočloveku.«
Prvi ravnatelj ŠK Koper je bil g. Albert Štrancar (1990-1998), za njim pa je to službo prevzel in jo ves čas zvesto opravljal sedanji ravnatelj g. Matej Kobal. Na ozemlju Škofije Koper zdaj deluje 77 župnijskih karitas in 25 medžupnijskih karitas, v katere je vključenih 89 župnij. V ŠK Koper je torej vključenih 166 od 189 župnij. Župnijske karitas so združene v 5 dekanijskih karitas in v 3 območne karitas. ŠK Koper je leta 2000 ustanovila zavod Samarijan za pomoč ljudem v različnih stiskah. ŠK Koper ima v tem času 15 zaposlenih, večji delež njenih dejavnosti pa opravlja okrog 1150 rednih in 1360 občasnih prostovoljcev.
Današnja slovesnost je lepa priložnost, da iskreno čestitamo njenemu ustanovitelju škofu Metodu in obema ravnateljema ter vsem njunim pomočnikom, vsem članom tajništev in različnih odborov, vsem strokovnim sodelavcem in še posebej vsem dobrotnikom in prostovoljcem, ki velikodušno in požrtvovalno uresničujejo in izvajajo tretjo vejo dejavnosti Cerkve – dobrodelnost. Zahvaljujemo se vam z besedami apostola Pavla: »Kadar molimo za vas, se zmeraj zahvaljujemo Bogu, Očetu našega Gospoda Jezusa Kristusa. Slišali smo namreč o vaši veri v Kristusu Jezusu in o ljubezni, ki jo imate do vseh svetih, in to zaradi upanja, ki vam je pripravljeno v nebesih« (1 Tes 1,3-4). Dragi karitativci, tudi naše voščilo želimo izraziti z besedami apostola: »Tako imam upanje, da bo on, ki je v vas dobro delo začel, to tudi dovršil, do dneva Kristusa Jezusa« (Flp 1,6). In naš nebeški Oče, ki vidi na skrivnem (Mt 6,4), naj vam povrne vsa vaša dobra dela. Amen.
Slovenska karitas je bila ustanovljena 1. maja 1990 in kmalu za tem so stekle priprave za ustanovitev škofijskih karitas. Škof msgr. mag. Metod Pirih je ŠK Koper ustanovil 6. septembra 1990; do 1997 jo je vodil ravnatelj Albert Štrancar, nakar ga je nasledil Matej Kobal.
Kmalu po ustanovitvi so zaživele Župnijske karitas (ŽK). ŽK so organsko povezane s ŠK preko 5 Dekanijskih in 3 Območnih Karitas. Začeli smo praktično iz nič, ob 10 letnici smo zabeležili 100 ŽK, v letu 2015 je Karitas prisotna v 166 župnijah s 1.150 stalnimi in prav toliko občasnimi prostovoljci, ki letno opravijo preko 100.000 ur prostovoljnega dela. Zaposleni so štirje stalni sodelavci, eden za polovični delovni čas in trije javni delavci. Tajništvo Škofijske karitas načrtuje in koordinira delo.
Poleg evangelija imamo za usklajeno delo Statut, Pravilnik o pomoči ljudem v stiski, Etična načela ter Strateški in letni načrt. Sodelavci delujejo na različnih področjih: raziskovanje in obveščanje, oblikovanje, spodbujanje prostovoljnosti, svetovanje, deviantnost, bolniki, invalidi in drugače prizadeti ter materialna in finančna pomoč družinam in posameznikom v stiski.
Leta 2000 je ŠK Koper ustanovila Zavod karitas Samarijan, pod okriljem katerega deluje Materinski dom, Varna hiša, Medgeneracijsko središče in Vrtnica – socialna rehabilitacija oseb s težavami zaradi zasvojenosti z alkoholom.
V vseh teh letih smo veliko pozornost namenili razvoju mreže Karitas po celotni škofiji, saj je poleg Doma karitas v Solkanu zaživel še Dom v Soči, na Cesti, v Bertokih in Šempetru. Za osnovne informacije ter materialno, duhovno in svetovalno pomoč deluje 13 Centrov karitas po celotni škofiji: Bovec, Tolmin, Nova Gorica, Grgar, Ajdovščina, Idrija, Postojna, Pivka, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Portorož in Izola. V teh centrih deluje ekipa stalnih prostovoljcev. Trenutno materialno pomoč prejema preko 3000 družin in posameznikov, najbolj ogroženi pa tudi finančno pomoč pri plačilu nujnih računov in podporo pri stroških šolanja otrok. Letno, samo hrane in higienskega materialna, razdelimo med 300 in 450 ton.
S pogledom nazaj vidimo, da smo se v prvem desetletju zelo vključili v reševanje begunske problematike, zaznamovale so nas številne naravne nesreče, zadnje desetletje pa posvečamo veliko skrb družinam in posameznikom, ki se soočajo z brezposelnostjo ali nizkimi dohodki. Poleg materialnih stisk so v veliki meri prisotne tudi duhovne in duševne stiske, kar od sodelavcev Karitas zahtevajo dodatno izobraževanje in skupinsko delo na več področjih.
Pod okriljem Škofijske karitas Koper deluje na desetih lokacijah program Popoldan na cesti, ki s pomočjo mladih prostovoljcev pomaga več kot 200 otrokom. Pomoč brezdomcem se izvaja v Bertokih in Ajdovščini.
Akcije in projekti: Umetniki za karitas, Posvojitev na razdaljo, Zaupanje, Dar za stisko, Namenska pomoč, Pomagam pomagati, Pomagajmo preživeti, Da bo korak v šolo vesel, Manjša sveča za sočloveka sreča, Klic dobrote, Postne akcije (40 dni brez alkohola, Ne pozabimo - Streha nad glavo, Plamen upanja). Morda bi ob tem posebej poudarili prav Umetnike za karitas, ki letos praznujejo 20 letnico delovanja. V teh letih je v mednarodnih kolonijah sodelovalo 1.381 avtorjev, pripravljenih je bilo 230 prodajnih razstav v domovini in tujini.
Viri financiranja: prostovoljno delo, darovi skupin in posameznikov, nabirke po župnijah, prispevki lokalnih skupnosti, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, Fundacija invalidskih in humanitarnih organizacij ter različne akcije in projekti na nacionalni in lokalni ravni.
Še naprej želimo, da je v skladu s Strateškim načrtom Karitas ljubeča skrb Cerkve za ljudi v stiski, glas revnih v družbi, predvsem pa v službi človekovega dostojanstva.
JOŽICA LIČEN - Lahko bi rekli, da si brez Jožice Ličen ne znamo več predstavljati naše Karitas in je njeno mnogovrstno delovanje, kakor tudi pri obeh drugih današnjih nagrajencih, nemogoče strniti v nekaj stavkov. Pri Karitas deluje že od samega začetka, sicer pa je začela delovati kot preprosta sodelavka pri pomoči beguncem. Postala je prepoznavna in kmalu začela zastopati Vipavsko v ŠK.
Po sprejemu statuta ŠK 1995 in strukturiranju mreže Dekanijskih in Območnih karitas je postala voditeljica Vipavske DK in hkrati tudi članica Tajništva ŠK. Leta 1998 je postala namestnica ravnatelja kar je, obenem z vodenjem Odbora za Materialno pomoč, ostala do danes.
Leta 1994 je sprejela koordiniranje projekta Umetniki za karitas, ki ga z veliko ljubeznijo vodi ves ta čas in je mnogim postala sinonim za to plemeniti pobudo.
Njeno delovanje se ne ustavi v škofijski karitas, saj je članica različnih teles Slovenske karitas, tudi Sveta Slovenske karitas. Na Slovenski ravni koordinira »Evropsko hrano«.Zaradi prepoznavne vloge v Karitas je postala članica Komisije Pravičnost in mir, udeleženka raznih okroglih miz in drugih medijskih dogodkov in ves čas vodi tudi stike z mediji v imenu škofijske Karitas in je hvaležna in zaželena sogovornica v številnih medijih.
BOGDAN ŽORŽ - Bogdan Žorž se je že zelo zgodaj, ob begunski krizi, vključil v delo Karitas na Goriškem. Ustanavljanje doma za otroke v Čepovanu je njega in ženo Zdenko še bolj zbližalo s Škofijsko karitas. Leta 1997 je postal član Tajništva ŠK in voditelj Odbora za svetovanje, kar je ostal vse do svoje smrti. Sam je svetoval pri novo nastajajočih projektih, poleg tega pa učil svetovanja številne sodelavce – prostovoljce.
Med njegovimi številnimi dejavnostmi naj omenimo samo nekatere: 153 sodelavk in sodelavcev karitas, je pri njem končalo seminar za neprofesionalno svetovanje in se danes posvečajo ljudem v stiski. Z nasveti je pomagal pri različnih programih Karitas (dom Karitas v Soči, v Solkanu, na Cesti). Dragocena je bila njegova pomoč pri svetovanju po potresu in plazu v Posočju in pomoč brezposelnim v času, ko je propadlo veliko tovarn.
Njegova pomoč se kljub obilici dela ni omejila samo na škofijsko Karitas Koper, ampak tudi na druge Karitas. Bogdan Žorž je ostal dragocen sodelavec karitas vse do svoje prezgodnje smrti. Škofijska Karitas je v spomin zvestega sodelavca in velikega človeka ustanovila sklad Bogdana Žorža za pomoč otrokom. Priznanje bo prejela njegova žena Zdenka.
MATEJ KOBAL - Matej Kobal je postal ravnatelj Škofijske Karitas Koper leta 1998, a je že prej sodeloval z njo, saj je bil od leta 1994 član njenega tajništva, še prej pa zasledimo njegove članke v glasilih Slovenske Karitas.
Dragocena je njegova vizija Karitas v vsako župnijo, s katero je želel prodreti tudi v Slovensko Karitas. V skladu s Statutom ŠK je skrbel za vodenje le-te in preko sodelavcev – prostovoljcev za delovanje odborov (Raziskovanje in obveščanje; oblikovanje; spodbujanje prostovoljnosti; svetovanje; deviantnost; bolnike, invalide in drugače prizadete in materialno pomoč). Bil je pobudnik in je sodeloval pri pripravi več statutov in pravilnikov ter strateških načrtov.
Leta 2000 je Matej Kobal v imenu Škofijska karitas ustanovil Zavod karitas Samarijan, kjer izvajajo več programov. V času njegovega ravnateljevanja je zaživelo še več drugih domov. Ne smemo pozabiti njegovega angažmaja pri pomoči v tujini. Matej Kobal je ravnatelj, ki je nepopustljiv pri idejah, ki sledijo evangeliju in celostni pomoči človeku v stiski.
