Pregled domačih dogodkov od 22. do 29. maja 2015

Slovenija | 30.05.2015, 18:55 Petra Stopar

V minulem tednu smo vstopili v velikonočni čas in obeležili Grozdetov god, premier Cerar pa se je srečal papežem Frančiškom. Po slovenskih zdravstvenih ustanovah je medtem v četrtek potekala celodnevna zdravniška stavka, politika se je odzvala na ravnanje generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, športni svet pa je dobil letošnja državna prvaka v košarki in rokometu.

Cerkev v Sloveniji

V Katoliški Cerkvi smo na binkoštno nedeljo, ko smo praznovali praznik prihoda Sv. Duha, sklenili velikonočni čas. Letos so binkošti sovpadali s praznikom Marije, Pomočnice kristjanov, zato je bilo slovesno v osrednjem romarskem središču na Brezjah in na Rakovniku. Tam je sv. Mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore, ki je v pridigi spregovoril o tem, kako je Marija povezana z binkoštnim praznikom in to navezal na razmere v slovenskem narodu. Marijo, okoli katere je bilo v pričakovanju Sv. Duha zbrano občestvo prve Cerkve, je prosil, naj pomaga, da bomo tudi mi danes ustvarjali takšno edinost v naših družinah.

Sicer pa je Marija Pomagaj tudi zavetnica Radia Ognjišče. Na Brezjah je bil na binkoštno vigilijo že 39. večer slovenskih krščanskih izročil, na katerem smo se povezali Slovenci doma in po svetu. Mašo je daroval koprski škof Jurij Bizjak. V pridigi nas je spomnil na rojake, ki ostajajo zvesti svojim koreninam in nas s svojim zgledom spodbujajo k ohranjanju svete dediščine. Nato se je oprl na binkošti in darove Sv. Duha, ki nas vedno krepčajo in so temelj našega življenja.

V sredo smo obhajali god blaženega Alojzija Grozdeta, ki se je rodil 27. maja leta 1923 v Zgornjih Vodalah v župniji Tržišče. Na Mirni so ga januarja 1943 pod krivo obtožbo umorili partizani. Tako je pretrpel mučeniško smrt, ki so mu jo prizadeli iz prezira do vere. Za blaženega je bil razglašen 13. junija 2010. Na Zaplazu je bilo v sredo somaševanje duhovnikov dekanije Trebnje.

Premier Miro Cerar se je kot že več slovenskih predsednikov vlade pred njim srečal na obisku pri papežu Frančišku. Obisk je bil v prvi vrsti namenjen poglabljanju ter krepitvi odnosov med Slovenijo in Svetim sedežem. Cerar se je pred srečanjem s papeževem srečal tudi s slovenskimi škofi, ki so ugotovili, da so odnosi med državo in Cerkvijo dobri, dogovorili pa so se tudi za nadaljnji dialog med vlado in Slovensko škofovsko konferenco. Premier pa je Vatikanski knjižnici podaril izvod faksimila zbirke grafik, ki jih je zbral Janez Vajkard Valvasor.

Zdravstvo, politika, gospodarstvo

Minuli teden je slovensko politiko in družbo zaposlovala 24-urna četrtkova zdravniška stavka. Zdravniške organizacije so jo ocenile kot uspešno, ob tem pa so napovedale, da bodo zdravniki z vetrom v jadrih nadaljevali s svojimi zahtevami. Večjih težav pri obravnavi bolnikov ni bilo. Kot je za naš radio pojasnil predsednik sindikata Fides Konrad Kuštrin, zdravniki zahtevajo sprejem standardov in normativov, zapisanih v modri knjižici, ki so jo potrdili v letu 2008. Prav tako zahtevajo postopno vzpostavitev razmerja 1:3 med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika.

V Fidesu pravijo, da je bila podpora stavki med zdravniki visoka. Koliko jih je dejansko stavkalo, pa je težko oceniti. V Mariboru je po podatkih Fidesa stavkalo do 290 zdravnikov, v Novem mestu približno 240, v slovenjgraški bolnici med 60 in 90, za UKC Ljubljana in tamkajšnji zdravstveni dom podatkov ni. Zdravnikom Fidesa so se sicer pridružili tudi nekateri družinski zdravniki iz sindikata Praktikum in nekateri zasebniki. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je dejal, da že pred poletjem načrtujejo pogovore z vsemi sindikati o spremembah in izboljšavah plačnega sistema, ki so jih že začeli. Zahteve Fidesa je označil kot zelo nesistemske in nedodelane, se bodo pa o njih pogovarjali. Ministrica za zdravje Milojka Kolar Celarc pa je kritična do tega, da Fides že po tihem napoveduje veliko stavko, ki naj bi bila jeseni.

Medtem na nevrološki kliniki v Ljubljani še vedno poteka kriminalistična preiskava, povezana z nekdanjim zdravnikom Ivanom Radanom, ki ga policija sumi umora sedmih bolnikov. Kriminalisti so ta teden pozvali zaposlene v omenjeni zdravstveni ustanovi, ki karkoli vedo, naj pri preiskavi pomagajo. Boštjan Lindav z Generalne policijske uprave je novinarjem pojasnil, da je bila podana ovadba proti eni osebi za več kaznivih dejanj in da je osumljenec po zaslišanju pred preiskovalno sodnico v priporu. O ostalih nepravilnostih v omenjeni zdravstveni ustanovi podatke na policiji še zbirajo. Ali so vpleteni še nekateri zdravniki in tudi medicinske sestre, Lindav ni ne potrdil ne ovrgel.

Minuli teden je odmevala tudi zadeva Škrlec. Spomnimo: Komisija za preprečevanje korupcije je pred časom ugotovila in ocenila, da sta generalni državni tožilec Zvonko Fišer in nekdanji pravosodni minister Aleš Zalar pri imenovanju generalnega direktorja vrhovnega državnega tožilstva Boštjana Škrleca delovala koruptivno in nezakonito. Te ugotovitve so tožilca Fišerja precej razjezile, zaradi česar je protikorupcijsko komisijo označil za organ v rokah političnih iger in očitke o koruptivnosti zavrnil. Odločitev o tem, ali naj zaradi poročila KPK in omenjenega odnosa predlaga razrešitev Fišerja, je bila samo in zgolj v rokah Državnotožilskega sveta, ki pa je Fišerja podprl. Na ta sklep se je v četrtek odzval še pravosodni minister in nekdanji šef KPK Goran Klemenčič. Dejal je, da je državnotožilski svet svojo odločitev o Fišerjevem ravnanju v zadevi Škrlec obrazložil zelo skopo, pri čemer se je omejil le na ugotavljanje enega samega dejstva, in ne do ugotovitev drugih državnih organov. Sam pa pravi, da če bi imel to pristojnost, bi tožilca razrešil. A postopek na upravnem sodišču še ni končan, Fišer pa je prepričan, da bo sodišče tudi ob končni odločitvi ugotovitve protikorupcijske komisije v celoti zavrnilo in da bo opran očitkov še v času, ko bo na trenutnem položaju.

V Slovenijo naj bi v prihodnjih dveh letih iz Italije in Grčije preselili približno 500 prosilcev za azil iz Sirije in Eritreje. Tako predlaga Evropska komisija. V okviru sheme za preselitev beguncev iz tretjih držav naj bi jih sprejela še približno 200 oziroma skupaj 702 begunca. Na notranjem ministrstvu bodo predloge temeljito preučili ter pripravili stališča, ki bodo temeljila na upoštevanju zmožnosti Slovenije in ohranjanju ravni notranje varnosti države. Zunanji minister Karl Erjavec meni, da je prav, da Slovenija v imenu solidarnosti sprejme določeno število beguncev.

In zdaj na obalo. Župani tamkajšnjih občin so z ministrom za infrastrukturo Petrom Gašperšičem le dosegli dogovor, da bo nov odsek hitre ceste, ki gre skozi predor Markovec, vinjeten do priključka na obstoječo izolsko obvoznico. Pred odprtjem, ki bo 5. junija, bo obalna državna cesta predana v upravljanje lokalnim skupnostim, je po sestanku z župani dejal Gašperšič. Kdaj bo dejansko zaprta za motorna vozila, bo odvisno od dogovora županov, ki želijo, da bi cesto na dan odprtja predora Markovec simbolično zavzeli tekači in sprehajalci.

Kultura in družba

Društvo Združeni ob Lipi sprave je v torek pripravilo spominsko slovesnost ob obletnici umora duhovnika in univerzitetnega profesorja Lamberta Ehrlicha na Streliški ulici v Ljubljani. Slavnostni govornik je bil predsednik društva prof. Janez Juhant. Poleg svetniškega duhovnika, dobrotnika in vizionarja Ehrlicha, ki si je prizadeval za samostojnost Slovenije, je ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne in pobojev po njej spomnil tudi na druge zavedne Slovence, ki so umirali podobno kot on.

Pobuda Resnica in sočutje 1945-2015 je v maju pripravila vrsto dejavnosti v spomin na trpljenje in žrtve slovenskih ljudi med drugo vojno in po njej. Ob tem je bil v minulem tednu v sodelovanju s Sakralnim abonmajem v Slovenski filharmoniji slavnostni koncert z naslovom Rože sočutja. V galeriji Družina pa je bila predstavitev knjige Tineta Debeljaka Črna maša. Knjiga je izšla pri založbi Družina ob 70-letnici konca druge svetovne vojne. Dopolnjena je z literarno študijo dr. Marije Stanonik, prispevkom Helene Janežič o življenju in delu dr. Tineta Debeljaka ter predstavitvijo lesorezov Bare Remec v prispevku dr. Milčka Komelja.

Predsednik države Borut Pahor se je opravičil za izrečene besede na letošnji maturantski paradi v Ljubljani, ki jih je bilo mogoče razumeti kot nespoštljive. Priznal je, da je bilo na četvorki veselo in zabavno, izrekel pa je nekaj besed, za katere mu je bilo takoj žal. Obljubil je, da se bo potrudil biti boljši in se zahvalil za razumevanje.

Šport

Z velikim slavjem košarkarskega kluba Tajfun iz Šentjurja se je v četrtek končalo štiriindvajseto državno prvenstvo v košarki. Finale med ekipama iz krajev, ki imata skupaj manj kot desettisoč prebivalcev, je navdušilo; tako po prikazani košarki kot izjemnem vzdušju, ki so ga pripravili gledalci v Rogaški Slatini in Šentjurju. Tajfun je zasluženo prvič v zgodovini prišel do naslova državnega prvaka. A čez nekaj dni, ko se bo slavje v Šentjurju poleglo, so pred klubom novi izzivi. V prvi vrsti vprašanje o možnem nastopanju v ligi Aba v prihodnji sezoni, ki si ga je Tajfun zagotovil z naslovom. Šentjurčani se zavedajo, da je Aba velik zalogaj, zato si bodo najprej vzeli nekaj časa za razmislek.

Ta teden pa se je sklenilo tudi državno prvenstvo v rokometu. Že 19. naslov državnega prvaka je pripadel rokometašem Celja Pivovarne Laško, ki so v domači dvorani premagali velenjsko Gorenje.

Slovenski telovadec Žiga Šilc je na tekmi svetovnega pokala v gimnastiki v Anadii na Portugalskem osvojil drugo mesto na parterju. Šilc je dobil oceno 14,925. Telovadka Saša Golob pa je na tem orodju osvojila tretje mesto. V finalu je nastopil tudi Mitja Petkovšek, ki je bil na bradlji peti.

Slovenske kegljačice so na svetovnem prvenstvu v Speichersdorfu v Nemčiji po porazu v polfinalu proti Nemkam osvojile bronasto medaljo. Točki za Slovenijo sta osvojili Barbara Fidel in Nada Savič, ki je s 612 podrtimi keglji dosegla najboljši izid med našimi.