Maja Morela ČukMaja Morela Čuk
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tone GorjupTone Gorjup

Juhant: Sveta maša je temeljna spravna daritev

Slovenija

Profesor Janez Juhant je v pogovoru za Radio Ognjišče pred sobotno slovesnostjo na Brezjah poudaril, da je sveta maša za kristjane temeljna spravna daritev. "Tudi v najtežjih trenutkih se je Cerkev vedno znova zatekala k molitvi in maši, da bi skupaj s Kristusovim križem mogla prenašati svoj križ in ljudje so s tem križem tudi trpeli in umirali," je povedal.

Dr. Juhant je uvodoma dejal, da je Cerkev, ne samo v polpretekli zgodovini, ampak celotno odboje, ljudi učila spravne drže. Tako so po njegovih besedah tudi tisti kristjani, ki so jih pobijali, umirali z molitvijo in odpuščanjem na ustnicah. Spomnil je še na izjavo Cerkve, s katero se je opravičila za morebitne vpletenosti predstavnikov Cerkve pri kakršnihkoli nasilnih dejanjih nad človekom. "Vseskozi smo si tudi prizadevali, da bi odprli pota resnice in sprave. Cerkev je v vseh časih, tako med vojno in po njej ter tudi v času demokratizacije dala svoj prispevek. Seveda pa sem prepričan, da bi lahko naredili več, predvsem z večjo odločnostjo, ne toliko k sami spravi, predvsem pa k večji uveljavitvi zgodovinske resničnosti, ki se je zgodila Slovencem in s tem tudi k pogumu, da se o resnico med seboj tudi dogovorimo."

Opozoril je še, da se vse bolj ustvarja vstati, da je bila spravna slovesnost v Kočevskem rogu politično zmontirana. "Tudi nadškof Šuštar jo je tako doživljal in je nekako obžaloval, da so Cerkev izkoristili za to, da se je naredila neka zunanja slovesnost, ni pa se zgodilo tisto, kar bi pravzaprav pričakovali. Da bi vsaj vpleteni strani v revolucionarnem dogajanju stopili skupaj, da bi se dogovorili o tem, kaj se je zgodilo, da bi tudi določili, kako se krivice, ki so se določenim ljudem zgodile, predvsem izven sodni poboji in pa tudi dostojen pokop, uredijo. To bi bilo neko civilizacijsko dejanje, ki bi dokazovalo, da mislimo s spravo resno."

Profesor Juhant je še opozoril, da so bili med in po vojno največje žrtve pripadniki Katoliške Cerkve. Spomnil je, da so bile prve žrtve revolucije že leta 1942 pobiti verni laiki. "Šlo je zato, da se krščanske ljudi izrine iz družbe, ker so se uveljavljala nova pravila, ki so bila diametralno nasprotna s krščanskimi. Temu je sledilo tudi, da se je uvedlo svobodno pobijanje, da se je uvedlo laž kot temelj družbenega procesa, da se je uvedla tudi kraja."

Sogovornik je še poudaril, da je revolucija popolnoma preobrazila človeka, od tega pa se ozdravljamo še danes. To je po njegovih besedah tudi razlog, da se stvari pri nas odvijajo tako počasi. A dr. Juhant ostaja optimist. Verjame, da lahko, če si iskreno prizadevamo za to, skupaj stopimo na pot resnice in sočutja. "Sveta maša je temeljna spravna daritev. Vse nas vabi k temu, da s Kristusovo žrtvijo tudi mi sprejmemo ta dar za odrešenje sveta. Tudi v najtežjih trenutkih se je Cerkev vedno znova zatekala k molitvi in maši, da bi skupaj s Kristusovim križem mogla prenašati svoj križ in ljudje so s tem križem tudi trpeli in umirali. Zato je to največji simbol spravnega procesa, da se ljudje v sebi in med seboj, tudi v skupnosti, očistimo od preteklih bremen in to ponudimo tudi vsem ostalim."

Slovenija, Cerkev na Slovenskem, Politika, Resnica in sočutje
David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv) David z bratom in chabo kokoškami (photo: osebni arhiv)

Za rojstni dan si je zaželel valilnik

Petnajst letni David Hrup Mavsar je mladenič mnogoterih talentov, vendar poleg šole in treningov odbojke živi za svoj hobi. Redi namreč kokoške japonske pasme chabo, s katerimi se na tekmovanjih ...

Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB) Med izvedbo Pesmi tisočerih zvonov v počastitev življenjskega jubileja g. Zvoneta Štrublja v slovenski župniji v Stuttgartu. (photo: MB)

Ko smo v pesmi kot eno

Pokojni salezijanski bogoslovec Ciril Ogorevc je v devetdesetih letih zbiral mladinske ansamble in posamezne pevce ter glasbenike z vseh koncev Slovenije, ki so delovali na področju ritmične ...

Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv) Gosta oddaje Pogovor o sta bila vodja IPP dr. Hugon Možina in predsednica Zbornice - Zveze Anita Prelec (photo: STA in osebni arhiv)

O težavah ljubljanske urgence

Vse raziskave po svetu so pokazale, da je najpomembnejši vzrok kopičenja bolnikov na urgencah zasedenost bolnišnic. »Ko je ta zasedenost nekje preko 80-odstotna, začne kopičenje eksponentno ...