Griesser Pečar: Cerkev v polpretekli zgodovini ni pravilno ovrednotena
Slovenija | 11.05.2015, 13:54
Pred sobotno slovesno mašo slovenskih škofov ob 70. obletnici konca druge svetovne vojne, ki bo na Brezjah, je zgodovinarka dr. Tamara Griesser Pečar za Mozaik dneva na Radiu Ognjišču spregovorila na temo "Cerkev razredni sovražnik številka 1". Poudarila je, da so se komunisti že med drugo svetovno vojno lotili Cerkve in to zaradi njenega nestrinjanja z dejanji, ki jih je vodila in usmerjala Komunistična partija.
Zgodovinarka je uvodoma poudarila, da je Cerkev med in po vojni ostala edina organizacija izven komunistične partije. "Bila je nevarna za ljudsko oblast, ker je bila; prvič, internacionalno organizirana in drugič, imela je močan vpliv med verniki in prav to so hoteli uničiti. Bili so celo načrti ustanovitve neke narodne Cerkev, kar je seveda popadlo."
Na vprašanje, kakšno ceno je plačala Cerkev je dr. Griesser Pečarjeva odgovorila da precejšnjo. Poleg zaplembe premoženja, požigov cerkva in kapel, so bili duhovniki, redovniki, redovnice pa tudi laiki žrtve številnih montiranih procesov, ki so se pogosto dogajali prav na praznike. "Zaradi strahu pred komunistično represijo, je maja leta 1943 275 slovenskih duhovnikov in redovnikov zapustilo svojo domovino, ter so bežali večina v Avstrijo in tudi v talijo. Vemo, kaj se je zgodilo z domobranskimi kurati, ki so bili skupaj z domobranci vrnjeni iz Vetrinja in so končali v enem od prikritih grobišč v Sloveniji. Številni redovniki in duhovniki so se znašli v zaporih, taboriščih. Teološka fakulteta je bila izključena iz univerze, verouk je bil najprej močno nadziran potem pa na šolah sploh prepovedan. Do leta 1961 so tako imenovana ljudska sodišča kazensko obsodila 429 duhovnikov in redovnikov, 329 na zaporne kazni, druge na denarne. Devetkrat je bila izrečena smrtna kazen, štirikrat tudi izvršena. Do leta 1961 je bilo v zaporu ali v taboriščih, vključno z umorjenimi vrnjeni vojnimi kurati, 639 duhovnikov, redovnikov, redovnic in bogoslovcev. To se je še stopnjevalo do leta 1976, ko je bilo kazensko obsojenih duhovnikov že 477."
Avtorica knjige "Cerkev na zatožni klopi" je še dejala, da cena, ki jo je med in po drugi svetovni vojni, vse do osamosvojitev plačevala Cerkev ni pravilno ovrednotena in da odnos do nje še vedno ni normalen. "Cerkev v polpretekli zgodovini pri večini zgodovinarjev in medijev ni pravilno ovrednotena. Še vedno jo mnogi potiskajo v kot nedopustne kolaboracije, ljubljanskemu škofu Rožmanu ne štejejo v pride njegove številne intervencije za različne skupine ljudi. Za deportirane v Srbijo, na Hrvaško, v Nemčijo, begunce, Primorce, pravoslavne, Srbe, Jude, talce, prebivalce različnih vasi ..."
