Pregled domačih dogodkov od 1. do 8. maja 2015

Slovenija | 09.05.2015, 05:00

V Katoliški Cerkvi smo prvega maja obhajali god svetega Jožefa, delavca, Jezusovega rejnika. V njegovem liku vidimo zgled človeka, ki si je z delom služil kruh, vzdrževal družino ter tako poskrbel za vzgojo in rast Jezusa Kristusa. Katoliška Cerkev je leta 1955, ko je to predlagala, uvedla versko razsežnost tega dne in ga razsvetlila z vzorom tesarja iz Nazareta, ki mu je bil zaupan učlovečeni Božji Sin. Praznik dela je tako postal posvečen dan, v katerem ni prostora za neslogo, sovraštvo in nasilje.

Na praznik Jožefa, delavca Karitas obeležila 25 let delovanja

Sodelavci Slovenske Karitas so ob 25. obletnici ustanovitve, ki so jo praznovali 1. maja, minulo nedeljo poromali k Mariji Pomagaj na Brezje. Z molitveno uro in sveto mašo so se želeli zahvaliti za vse milosti, ki so jih v tem času prejeli, in Bogu priporočiti svoje nadaljnje delo. Slovesno bogoslužje je vodil ljubljanski nadškof metropolit Stanislav Zore. Ko govorimo o hvaležnosti, ne moremo govoriti o številkah in materialnih dobrinah, čeprav so pomembne. Po besedah nadškofa Zoreta so ob besedah hvaležnosti v ospredju ljudje. "Ko se s hvaležnostjo oziram na 25 let organiziranega delovanja Karitas v slovenski Cerkvi, kajti v okviru možnosti je delovala že prej, imam pred očmi ljudi, ki so v tem času zaradi pomoči, ki so jo dobili, zaradi sočutja, ki so ga bili deležni, mogli preživeti."

Nadškof Zore se zaveda, da je težko biti v stiski in ne vedeti, da se lahko na nekoga obrneš. Zato se je sodelavcem Slovenske Karitas zahvalil v imenu vseh, ki so jih sprejeli in jim nesebično pomagali. "Na ta način ste izpolnjevali eno od nalog, ki ste jo začrtali v svojo vizijo, to je, da ste ljudem vračali dostojanstvo."

Ob sklepu sv. maše je romarje nagovoril generalni tajnik Karitas Imre Jerebic, ki je dejal, da brez Marije Tolažnice ne bi zmogli biti ljubeč obraz Cerkve in ostati v službi človekovega dostojanstva. Ob koncu je še posebej pozdravil mnogo sodelavcev župnijskih Karitas, saj kot je dejal, so se odločili, da bo baza njihovega dela župnijska Karitas in prostovoljstvo in to po 25. letih tudi dokazujejo.

Ob prvem maju pozivi k spoštovanju delavskih pravic

Za nami je prvi maj, mednarodni praznik dela. Na ta dan smo se spomnili dogodkov v Chicagu leta 1886, ko so delavci zahtevali osemurni delavnik, a je policija demonstracije zatrla, šest ljudi je izgubilo življenje. V številnih državah so pripravili različna zborovanja delavcev. Tudi v Sloveniji. Začelo se je že na predvečer, ko so marsikje zagoreli kresovi, ter nadaljevalo z budnicami in prvomajskimi srečanji. Na prireditvah so govorci opozarjali na nujno spoštovanje delavskih pravic. Predsednik države Borut Pahor se je na Koroškem dotaknil trenutnih razmer s pogledom naprej.

Na Jesenicah je zbranim spregovorila predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Lidija Jerkič. Poudarila je, da se moramo vsak dan posebej spominjati, da je delo vrednota. Na Javorovici je praznovanje pripravila šentjernejska občina, zbrane je nagovoril evropski poslanec Franc Bogovič. Posebej je omenil potrebo po takšni delovno-pravni zakonodaji, ki bo omogočala, da bo delo pošteno plačano, da bodo pridni nagrajeni in da bodo delodajalci zaposlovali za nedoločen čas. Goran Lukič iz svobodnih sindikatov je v Mirni opozoril, da delavcem nihče ne bo kar tako prisluhnil, zato se je treba organizirati, biti glasen in vztrajen. Ob tem pa je izrekel še nekaj ostrih kritik proti oblastem.

V Sloveniji je mednarodni praznik dela daljši kot drugod v Evropski uniji. Prosta dneva sta namreč tako 1. kot tudi 2. maj, s čimer je naša država izjema med članicami povezave. Na vsej stari celini je 2. maj dela praznik le še v Srbiji in Ukrajini. Iz gospodarstva je slišati opozorila, da to predstavlja strošek in neželeno prekinitev proizvodnega procesa. Na statističnem uradu ocenjujejo, da bi en delovni dan v povprečju povečal bruto domači proizvod za desetinko odstotka oziroma za približno 35 milijonov evrov. Ali bi to lahko trdili tudi za 2. maj, ki je del prazničnega tedna, saj je dela prost dan tudi 27. april in se zato veliko ljudi odpravi na tedenske počitnice, ni mogoče povedati. Včeraj so se vrstila tradicionalna zborovanja, ki so jih pripravljali sindikati, in različne ostale prireditve, danes ure izkoriščamo vsak po svoje - nekateri za počitek, nekateri za obiskovanje sorodnikov in prijateljev, nekateri za izlet v naravo.

Spomini na majske dogodke 1945

V Rovtah so imeli v nedeljo, 3. maja spominsko slovesnost ob 70. obletnici umika domobrancev in civilistov iz domačega kraja na Koroško v letu 1945. Začeli so jo s sveto mašo, pri kateri so se spomnili vseh žrtev povojnih pobojev in nadaljevali s priložnostno akademijo pred farno spominsko ploščo, na kateri je zapisanih 218 imen vseh žrtev rovtarske fare.

Ob spominskem obeležju sta zbrane nagovorila predsednik Nove Slovenske zaveze Peter Sušnik in član odbora Farnih plošč župnije Rovte Jože Leskovec. Sušnik je bil med drugim kritičen do spravnih prizadevanj, ki želijo zaobiti nekatera zgodovinska dejstva. V Novi Slovenski zavezi prav tako ne želijo spomenika vsem žrtvam vojn v središču Ljubljane. Po njegovih besedah sta v naši državi dva svetova. Pripadniki enega dojemajo stvarnost, pripadniki drugega pa živijo v domišljijskem svetu, ki ga zaznamujejo groteskne maškarade z rdečimi zvezdami in jugoslovanskimi zastavami. Leskovec pa je opisal zgodovinsko ozadje, ki je pripeljalo do 218 žrtev, ki so napisane na farnih ploščah in poskus, da bi Rovte izbrisali z zemljevida Slovenije. Ob koncu se je zavzel, da če že praznujemo dan zmage, naj bo to dan zmage nad fašizmom, nacizmom in komunizmom.

Vsako prvo soboto v mesecu v župnijski cerkvi na Teharjah pri večerni sveti maši ob 19. uri molijo za spravo in mir s storilci in žrtvami teharske povojne tragedije. Tako je bilo tudi 2. maja. A takrat je Civilna pobuda Teharje, muzej genocida in katarze, po bogoslužju pripravila še pogovor o ureditvi teharskega spominskega parka v muzej. Ob tem je predstavila načrt arhitekta Marka Mušiča.

Še ostajamo pri drugi svetovni vojni. Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je na okrogli mizi v Ljubljani primerjala vse tri totalitarizme in dejala, da je komunizem, ki je trajal najdlje, pustil najhujše posledice. Po njenem jih močno občutimo še danes. „Primerjava seveda ne pomeni enakosti, saj je vsak dogodek edinstven. Pri nas pa smo priča relativitaciji zla in če nekateri od nas zgodovinarjev vztrajamo na tej ustaljeni metodi primerjave, potem se takoj pojavijo očitki, da hočemo revidirati zgodovinopisje. Taki očitki se pojavljajo tudi s strani poklicnih zgodovinarjev določene provenience. Mimogrede, tudi revizija je delo zgodovinarja. Če odkrije nova dejstva, nove verodostojne dokumente, ki spremenijo prikaz nekega dogodka v preteklosti, potem je njegova dolžnost, da svoj prikaz spremeni. V našem primeru pa, ko je bilo zgodovinopisje dolga desetletja orodje komunistične ideologije, je taka revizija prepotrebna.“

Zgodovinarka Griesser Pečarjeva pa je v telefonskem pogovoru za naš radio dejala, da gre pri slavljenju devetega maja za potvarjanje zgodovinskih dejstev. "Želijo nas prepričati, da se je narodnoosvobodilna borba borila za samostojno Slovenijo. To je potvarjanje zgodovine." Poudarila je, da je bilo dobro, da je nacistični režim propadel in da je bilo s tem konec vojne, "ampak samo del Evrope je bil resnično osvobojen, tisti del pa, ki je samo zamenjal totalitarni režim, namreč nacionalsocialistični v komunistični, pa ne more govoriti o tem, da so bili osvobojeni".

Ker je tretji totalitarni režim trajal najdalj časa, je pustil najhujše posledice, ki jih močno občutimo še danes. Povzročil je najmanj 15.000 umorov slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov ter približno 100.000 pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov. Bilo je več kot 16.000 političnih obsojencev in najmanj 25.000 političnih zapornikov. K temu je potrebno prišteti še izgone prebivalcev nemške in madžarske narodnosti, pa tudi slovenskih družin iz obmejnega pasu. Poleg tega je 17.000 beguncev zapustilo Slovenijo leta 1945, tudi velik del intelektualcev. Premoženje mnogih je bilo razlaščeno: obsojenih, beguncev, Cerkve, kmetov, obrtnikov in podjetnikov.

SDS in NSi kritični do stanja v slovenskem pravosodju

Poslanci SDS in NSi so vložili zahtevo za izredno sejo državnega zbora v zvezi z ugotovitvami Komisije za preprečevanje korupcije o ravnanju Zvonka Fišerja in Aleša Zalarja. Poslanec SDS Vinko Gorenak opozarja, da je na čelu tožilstva še vedno oseba, ki je ravnala koruptivno. Po oceni Ive Dimic pa je stanje v pravosodju zaskrbljujoče tudi zato, ker za svoja dejanja nihče ne odgovarja.

V sredinem "Pogovoru o ..." pa je bila do stanja v slovenskem pravosodju kritična tudi predsednica NSi Ljudmila Novak. Izrazila je zaskrbljenost, ker primera, kot sta Patria in Balkanski bojevnik, nista doživela končnega epiloga. "Tudi predsednik vrhovnega sodišča bi se lahko pri tej zadevi (Patria) izločil. Torej je dejansko tudi subjektivno kriv, da je zadeva padla na ustavnem sodišču tudi zaradi njegove krivde. Zato bi bilo prav, da bi prevzel odgovornost. Tudi zaradi tega, da bi se povečalo, ne zaradi enega človeka, zaupanje v sodstvo."

Odborniki 2014 z novimi pozivi k odstopu Masleše in Fišerja

Odbor za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin – Odbor 2014, ki predstavlja največje gibanje za človekove pravice po Odboru za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin leta 1988, je tudi minulo sredo pripravil shod. Na njem sta predsednik Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve Aleš Hojs in vodja Civilne iniciative za pravice otrok Aleš Primc poudarila potrebo po spremembah v pravosodju. Primc je tako znova pozval k zamenjavi generalnega državnega tožilca Zvonka Fišerja, predsednika Sodnega sveta Janeza Vlaja, predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo in ministra za pravosodje Gorana Klemenčiča. „Glede na dosedanje izkušnje, so ti štirje na teh položajih porok, da se ne bo nič spremenilo, zato zahtevamo njihov odstop.“

Hojs pa je dodal, da je ustavno sodišče jasno povedalo, da se obtožnica pri Janezu Janši, Tonetu Krkoviču in Ivanu Črnkoviču odpravi: „To kar je govorila ona (predsednica okrajnega sodišča Vesna Pavlič Pivk), in sicer, da je Ustavno sodišče odločilo, da sicer so krivi ampak, da ni dovolj opredeljena ta krivda, je popolna manipulacija. Ustavno sodišče je jasno povedalo in vrnilo odločbo na prvo stopnjo z navodilom, da se ta obtožnica odpravi.“

Slovenija mora nadaljevati s strukturnimi reformami

Na delovnem obisku v Sloveniji je bil v začetku tedna generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj Angel Gurria (ANHEL HURIJA). Po srečanju s premierjem Mirom Cerarjem je pohvalil napredek naše države, a opozoril, da moramo izpeljati potrebne strukturne reforme. OECD je ob tem izdala tudi novo, izboljšano napoved gospodarske rasti za Slovenijo. Ta bo letos 1,8-odstotna, prihodnje leto pa 1,9-odstotna.

Sicer pa OECD pozdravlja namero vlade, da po lanski zavrnitvi na ustavnem sodišču nadaljuje uvedbo nepremičninskega davka, saj ocenjuje, da ima država še dovolj prostora za zvišanje tovrstne davčne obremenitve. Po drugi strani predlagajo znižanje najvišjih dohodninskih stopenj.

Je nacionalni reformni program ključ do uspeha?

A če je predsednik vlade Miro Cerar pred tujim gostom hvalil nacionalni reformni program, pa v Gospodarski zbornici Slovenije v njem ne vidijo nič dobrega. Kot poudarjajo, ta ne prinaša odgovorov na vprašanja, kako bomo v Sloveniji odpravili ključne težave. V zbornici so se odzvali tudi na sindikalni predlog zakona o minimalni plači in ponovili, da ne pristajajo na njeno redefinicijo.

Čeprav so sindikati zelo naglas predstavili predlog zakona o minimalni plači, ki ga nameravajo prihodnji teden vložiti v državni zbor, je zdaj že jasno, da bo njihov poskus jalove sorte, saj predlog zakona podpirajo le v Socialnih demokratih in deloma tudi v Združeni levici. Predsednik zbornice Samo Hribar Milič je ob tem dodal, da je žal trenutna gospodarska rast in novo zaposlovanje prešibko, da bi nadomestilo 90 tisoč delovnih mest, ki smo jih izgubili po letu 2008. O dvigu minimalne plače, za katerega si prav tako prizadevajo sindikati, pa je dejal, da bi ta povzročil tudi dvig preostalih plač. S tem bi znova ogrozili številna delovna mesta in poslabšali konkurenčnost poslovanja. Predlog sindikatov sicer še ni javno znan, njihove centrale pa ga nameravajo podrobno predstaviti jutri.

Leto 2016 prinaša davčne blagajne

Davčne blagajne si želi vlada uvesti z letom 2016. Predlog zakona je že poslala v državni zbor, predvideno pa je tudi prehodno obdobje.

Na vladno odločitev so se že odzvali v Obrtno podjetniški zbornici. Uvedba davčnih blagajn bo pomenila velik strošek za gospodarstvo, pravih učinkov na zmanjšanje obsega sive ekonomije in dela na črno pa ne bo, so znova opozorili. OZS predlaga znižanje davčnih stopenj, uvedbo davčnih spodbud in dvig davčne morale.

Kmetijsko gozdarska zbornica nadaljujejo zbiranje podpisov volivcev za spremembo zakona o dohodnini

Na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije nadaljujejo zbiranje podpisov volivcev za spremembo zakona o dohodnini, s katerim bi se ukinil prag za obvezni vstop kmetij v vodenje knjigovodstva, in spremembo zakona o Skladu kmetijskih zemljišč, s katerim bi kmetje dobili več besede pri odločanju o poslovanju z zemljišči sklada.

Kaj je pisal Kovačič?

RTV Slovenija je te dni večkrat poročala o domnevno spornem dopisovanju med tedanjim predsednikom vlade Janezom Janšo in tedanjim predsednikom uprave NKBM Matjažem Kovačičem, ki naj bi se dogovarjala o tem, da bi NKBM kupil časopisno-založniško podjetje Večer. Iz tega posla ni bilo nič, a vendar se zastavlja vprašanje, ali je bila tovrstna korespondenca nekaj običajnega ali ne gre morda za pretirano vplivanje politike na gospodarsko družbo. Še bolj pa je zanimivo ravno v tem času, ko je ime Janeza Janše vsaj delno oprala sodba ustavnega sodišča. Da je bila zgodba o dopisovanju, starem več kot desetletje, objavljena ravno zdaj, po mnenju novinarja Reporterja Igorja Kršinarja ni naključje.

V SDS pravijo, da gre za lepljenko različnih elektronskih sporočil, torej za ponarejanje. Nekdanji prvi mož NKBM Matjaž Kovačič pa je zavrnil vse obtožbe. Ob tem je dejal, da nikoli ni zanikal svoje komunikacije s predstavniki vlade, a da nikoli ni komuniciral s predstavniki političnih strank.

Kandidatki za ministrici dobili prvo zeleno luč

Odbor Državnega zbora za izobraževanje je sredino predstavitev kandidatke za ministrico za izobraževanje Maje Makovec Brenčič ocenil kot ustrezno. Med drugim je povedala, da kot temelj šolstva vidi javno šolstvo, zasebno pa kot njegovo dopolnitev. Prizadevala si bo tudi za to, da se sredstva za visoko šolstvo ne bi zniževala. V skoraj štiriurni predstavitvi je aktualna prorektorica ljubljanske univerze odgovarjala na številna vprašanja članov odbora.

Odbor za obrambo pa je dal zeleno luč tudi kandidatki za obrambno ministrico Andreji Katič, sicer aktualni podpredsednici Državnega zbora. V svoji predstavitvi je dejala, da namerava v ospredje svojega ministrovanja postaviti pripravljenost za odzivanje na spremembe v mednarodnem varnostnem okolju, pripravljenost Slovenske vojske za delovanje v skladu z varnostno in zunanjo politiko ter pripravljenost zaščite in reševanja na odzivanje ob naravnih nesrečah.

V zvezi z ravnanjem prejšnjega obrambnega ministra Janka Vebra je Katičeva dejala, da na podlagi razpoložljivih dokumentov ni mogoče z gotovostjo trditi, da je storil kaj nezakonitega, pač pa sama verjame, da je ravnal v dobrobit države. Kot je poudarila, pa svoje naloge ni opravila obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo, ki jo vodi Gorazd Rednak, zato bo takoj po imenovanju predlagala njegovo zamenjavo. Informacije, da naj bi na njegovo mesto imenovala Damjana Kosa, je kandidatka zavrnila.

Hospic zapira svoja vrata

Hiša Hospica, ki edina v slovenskem prostoru nudi celostno oskrbo neozdravljivo bolnim, bo morala v prihodnjih dneh zapreti svoja vrata. Razlog ni pomanjkanje prostovoljcev, ki ure in ure darujejo za to, da z bolniki delijo njihove zgodbe, njihovo trpljenje in veselje, ampak v pomanjkanju finančnih sredstev. Direktorica Renata Roban je za naš radio povedala, da so se zaradi potreb ljudi pet let trudili obdržati hišo Hospica.

Društvo Hospic ima sicer temeljno poslanstvo spremljati umirajoče ljudi na njihovem domu, kar v Sloveniji opravljajo že 20 let. Na razpolago so jim 24 ur na dan. S tem so odgovorili na potrebe strokovnih delavcev in ljudi, ki so potrebovali podporo in je v obstoječih programih niso mogli dobiti. Tudi hiša Hospica je bila ustanovljena kot izraz potrebe, saj mnogi bolniki zaradi različnih okoliščin v zadnjem obdobju življenja ne morejo ostati doma.

Ministrica za delo Anja Kopač Mrak obžaluje, da bo Hiša hospic zaprla svoja vrata, saj so po njenih besedah od leta 2000 sodelovali pri njenem financiranju na različne načine. Na zapiranje hiše Hospic se je odzvala tudi poslanka Ljudmila Novak. Kot je potrdila, so poslanci NSi vložili zahtevo za sklic nujne seje odbora za zdravstvo, na kateri bi obravnavali možnosti trajnega in sistemskega financiranja omenjene ustanove.

Ali pravilnik o nujni medicinski pomoči podeželju omejuje dostopnost do zdravstvenih storitev?

Predlog pravilnika o nujni medicinski pomoči je dvignil precej prahu. V minulem tednu se z njim seznanili člani parlamentarnega odbora za zdravstvo. Opozicijski poslanci in nekateri predstavniki stroke so, kot že pretekle dni, izražali skrb, da bodo imeli prebivalci na podeželju po novi organizaciji slabšo dostopnost do zdravstvenih storitev. A predstavniki pristojnega ministrstva so poudarjali, da bodo vsi na boljšem. Po mnenju poslanca NSi Mateja Tonina je mreža satelitskih centrov, kot jih je predvidela delovna skupina na ministrstvu za zdravje, zgrešena. Sporno se mu na primer zdi, da je satelitski center postavljen v Domžalah in ne v Kamniku. Po njegovem mnenju bi s postavitvijo satelitskega centra v Kamniku bolje pokrili okoliški teren. A resorna ministrica Milojka Kolar Celarc trdi prav nasprotno: po predlogu nove organizacije bodo imeli boljši dostop do zdravnika tako tisti, katerih življenje je ogroženo, kot tisti, ki zaradi različnih razlogov med prazniki in konci tednov obiščejo zdravnika in njihova zdravstvena stanja niso nujna.

V EU že enajst let

Evropska unija je prvega maja zaznamovala enajsto obletnico velike širitve. V petem širitvenem krogu so se maja 2004 povezavi pridružili Slovenija, Poljska, Slovaška, Češka, Madžarska, Malta, Ciper, Estonija, Latvija in Litva. V prvi širitvi so se leta 1973 ustanovni šesterici pridružile Velika Britanija, Irska in Danska. 40 let pozneje se je julija 2013 sedemindvajseterici v sedmem krogu pridružila Hrvaška. Novih širitev do leta 2020 nedvomno ne bo, a tudi nato je nad procesom velik vprašaj. Vzdušje v osemindvajseterici je precej previdno - tako zaradi notranjih kriz kot zaradi narave balkanskih izzivov. Nenaklonjenost članic krepi apatičnost držav, ki trkajo na vrata povezave, a še vedno prevladuje mnenje, da proces ni iztiril.

Kultura

Maj, v katerega smo vstopili, je Marijin mesec. V njem katoličani poglabljamo našo molitev k Jezusovi Materi. Na Slovenskem mu posebno podobo daje pobožnost, imenovana „šmarnice“. Slovenski katehetski urad je z dovoljenjem Slovenske škofovske konference za to leto skupaj s Celjsko Mohorjevo družbo pripravil šmarnice za otroke „Drobni koraki velikih junakov“ avtorice Mateje Gomboc in šmarnice za odrasle „Bogato uboštvo“ avtorice Marije Krebelj. Šmarnicam za odrasle boste lahko prisluhnili v programu Radia Ognjišče vsak dan ob 6. uri in 50 minut ter 11. uri in 50 minut. Zvečer bomo ob 19.20 prebirali šmarnice za otroke.

V italijanskem Milanu so slovesno odprli svetovno razstavo Expo. Na njej s samostojnim paviljonom sodeluje tudi Slovenija. Naša država se predstavlja kot zelena, zdrava in aktivna, kar je tudi temelj za naš družbeni in gospodarski razvoj. Svetovna razstava Expo bo trajala do konca oktobra. Organizatorji v šestih mesecih pričakujejo 20 milijonov obiskovalcev. Osrednja tema letošnje razstave je hrana.

Šport

Sporočilo najboljše slovenske športnice Tine Maze, da si bo vzela leto dni premora, preden bo sprejela odločitve o svoji tekmovalni poti, je sprožilo val odzivov. Odzivali so se tako mediji z vsega sveta kot športniki, podporniki in ljubitelji športa. Andrea Massi, ki je od leta 2008 vodil ekipo smučarke, je dejal, da bo Mazejevo vedno podpiral. Kot ocenjuje, ima še 15 do 20 odstotkov rezerve. Ali nadaljevati ali ne, bo njena odločitev. Če dve leti bodo sicer že zimske olimpijske igre v Južni Koreji. Massi je ocenil, da bi bila lahko Mazejeva za njih dobro pripravljena, saj da je pri njej možno vse. Mazejeva je v pismu še zapisala, da po šestnajstih dolgih in uspešnih sezonah, ko je trenirala in tekmovala v vseh disciplinah, njeno telo in um potrebujeta daljši počitek kot po navadi. Čas bo izkoristila tudi za to, da dokonča diplomo, nekaj pa ga bo namenila tudi marketingu in komunikacijskim aktivnostim s partnerji. Iskreno se je tudi zahvalila za veliko podporo v vseh teh letih.

V četrtek zvečer se je začela ekstremna kolesarska preizkušnja Dirka okoli Slovenije, ki med drugim, šteje tudi kot kvalifikacijska tekma za znamenito Dirko preko Amerike. Slovenijo tokrat poskuša prekolesariti tudi bogoslovec Bernard Rožman, ki s svojo ekipo kolesari za nove duhovne poklice.