Občine imajo ob ujmah administrativne, predvsem pa finančne težave
Slovenija | 10.05.2015, 05:30
Ob vse pogostejših ujmah v zadnjih letih imajo občine nemalo administrativnih, predvsem pa finančnih težav. Medtem ko pokrivanje sanacijskih stroškov večinoma presega njihove proračunske rezerve, denarna pomoč države in Evropske unije prihaja z zamikom. Za lanski žled je država pomoč Bruslja prejela pred kratkim, upravičenci nanjo še čakajo.
Slovenijo so samo lani prizadeli pozimi žled, sneg in prve poplave, sledilo je deževno poletje in še trije večji poplavni vali v jeseni. Zimska ujma je povzročila za 429 milijonov evrov škode, ocena škode septembrskih poplav je znašala nekaj manj kot 154 milijonov evrov, po oktobrskih poplavah 50 milijonov evrov, ocena škode po novembrskih poplavah je dosegla 20 milijonov evrov.
Škoda po vseh lanskih ujmah je presegla prag, po katerem na pomoč priskoči država. Škoda po zimskem žledu, snegu in poplavah je bila tako velika, da je bila Slovenija upravičena tudi do pomoči solidarnostnega sklada Evropske unije. Pomoč iz Bruslja je naša država prejela več kot leto dni po ujmi. Evropska komisija je dobrih 18 milijonov evrov Sloveniji nakazala 8. aprila letos, od tega bo 10 milijonov evrov v proračun države nakazanih letos, ostalo v prihodnjem letu.
Sredstva so namenjena za izvedbo nujnih interventnih ukrepov na področjih državnih cest, železnice in energetike ter lokalne infrastrukture, za sanacije v parkih, vrtovih in drevoredih, ki so kulturna dediščina, ter za povračila intervencijskih stroškov lokalnim skupnostim.
Na čim večje in čimprejšnje povračilo sredstev računajo med številne občine. Sprva naj bi stroške poplačali tistim, ki so za odpravljanje posledic takšnih in drugačnih ujm porabile največ, sledile bodo ostale. A finančna pomoč države in Evropske unije bo pokrila le del škode. Ob tem občine opozarjajo tudi na počasnost odziva države in veliko administracijo pri popisovanju škode. Na Skupnosti občin Slovenije ob tem dodajajo, da je bilo v zadnjem času nekaj sprememb, ki so na eni strani nekoliko zmanjšale administracijo, a na drugi pospešile popisovanje škode, ki jo na terenu po pozivu uprave za zaščito in reševanje izvajajo občinske komisije. Težava nastopi, ker se v nadaljevanju država o povračilu škode pogovarja samo s končnimi upravičenci in občine nimajo povratnih informacij, ali je bila škoda povrnjena ali ne in v kolikšni meri. Hkrati se občani obračajo na občino z vprašanji, kdaj in ali sploh bodo prejeli denar, občine teh informacij nimajo. Za prebivalce bi bilo veliko bolje, tako na Skupnosti občin Slovenije, če bi bile občine obveščene o višini in stanju povračila škode.
V Združenja občin Slovenije se zavzemajo za razpravo o izdelavi novih sistemskih predpisov. Menijo, da bi bilo nujno vzpostaviti povezanost med civilno zaščito, gasilci in občinsko upravo, prav tako je sistem nedodelan pri priznavanju interventnih stroškov. Kot še poudarjajo, so občine in župani, ko udari ujma, prepuščeni sami sebi ter svoji iznajdljivosti in zavzetosti.
Spremembe vendarle načrtuje tudi vlada. Lani se je odločneje odzvala predvsem na poplave. Na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo so pripravili predloge sprememb zakona o odpravi posledic naravnih nesreč in uredbe o metodologiji za ocenjevanje škode za hitrejšo in lažjo izvedbo dejavnosti. Dodatno so predlagali tudi alternativne rešitve za zmanjšanje oziroma odpravo posledic škode v gospodarstvu.
