Papež otrokom: vladajoči služijo s prodajo orožja

Svet | 11.05.2015, 13:41 Marjana Debevec

Dvorano Pavla VI. je dopoldne preplavilo sedem tisoč otrok, nosilcev projekta Tovarna miru. Ta poteka po številnih italijanskih šolah, želijo pa si, da bi prestopil tudi meje države. Otroci so papežu predstavili svoja prizadevanja za mir in ga povabili, naj sodeluje z njimi. Podarili so mu čelado, za varnost pri delu v tovarni miru in mu povedali, da je zdaj posebej delavec za mir. Zatem so mu postavili več vprašanj in ga prosili za nasvet pri gradnji miru.

Otroci so papeža vprašali, ali se je tudi on kdaj kregal s svojimi brati, papež pa jim je rekel, naj dvigne roko tisti, ki se nikoli ni kregal. Vsi smo se kdaj skregali, je dejal papež, saj je to del življenja. „Na koncu pa se je pomembno spraviti. Ne končati dneva brez da bi se spravili“, je dejal papež. Prepira ne smemo prenašati v naslednji dan. Zatem je povedal, da se tudi zdaj kdaj skrega, saj je to človeško. Pomembno pa je, da potem zgradimo mir, je poudaril.

Mir gradimo vsak dan, je dejal papež – mir ne pomeni odsotnost vojne, mir ni industrijski proizvod, ampak obrtniški, rokodelski proizvod. Gradimo ga z ljubeznijo in bližino.

Otroci so papeža zatem vprašali, če si ne bi želel malo miru, da bi se malo spočil. „Biti med ljudmi ti ne vzame miru“, je poudaril. „Mir izgubimo, ko se nimamo radi med seboj; mir nam vzame ljubosumje, ali pa če drugim jemljemo njihove stvari. Biti z ljudmi je lepo, ne vzame miru. Sicer te malo utrudi, ampak ti ne vzame miru“.

Fant iz Egipta je vprašal o tem, zakaj oblastniki ne pomagajo šoli. Papež je vprašanje razširil: zakaj mogočneži ne želijo miru: „Ker živijo od vojn, gre za industrijo orožja. Oblastniki zaslužijo veliko s prodajo orožja obema stranema – to je industrija smrti“, je poudaril papež, ki je opozoril pred pohlepom. Nevarno je namreč, ko sistem kroži okrog denarja in ne okrog človeka. Temu pa sledijo vojne. Omenil je nekega starejšega duhovnika, ki je dejal, da hudič vstopa k nam preko denarnic.

Rafael ga je vprašal, če obstaja razlog zaradi katerega se lahko rodi otrok s problemi, ne da bi si to zaslužil. Papež pravi, da na to ni odgovora. Že Dostojevski se je spraševal, zakaj trpijo otroci. Kaj pa lahko za to naredi vsak od nas? Lahko smo jim blizu, jim pomagamo ozdraveti, da bi jim omogočili izobraževanje. Za vse to pa je potrebno delati. Papež pravi, da mu ni všeč ko pravimo, da je nek otrok prizadet, ampak bi morali reči, da ima drugačne sposobnosti. „Vsi imamo neke sposobnosti. Nekateri le to, da nam pokažejo, da življenje ni zelo lahko.“

Otroke je zanimalo tudi, ali lahko Bog odpusti tistemu, ki je storil nekaj zlobnega. „Bog odpusti vse. Mi smo tisti, ki ne znamo odpuščati“, je dejal papež. Pogosto namreč tega nismo sposobni. Lažje je napolniti zapore, kot pa pomagati tistim, ki so zgrešili pot, iti naprej. Zmaga po papeževih besedah ni v tem, da nikoli ne pademo, ampak, da vedno vstanemo.

Kaj pa če se nekdo noče spraviti s teboj? Najprej je treba spoštovati svobodo te osebe, je dejal papež, moliti, a nikoli se maščevati.

Nek fant, ki je v zaporu, je vprašal, če je to edina rešitev za podobne njemu. Papež je rekel: „Ne, to ni prava pot. Treba jim je pomagati, da se bodo znova vključili v družbo“. Zapor je najlažja pot, da bi pozabili na tiste, ki trpijo, je poudaril

Papeža so otroci vprašali tudi, kaj je mir. „Mir je najprej odsotnost vojn, potem pa tudi veselje in prijateljstvo med vsemi. Vsak dan naj bi bil korak naprej proti pravičnosti, da ne bi bilo lačnih in bolnih otrok, ki nimajo možnosti zdravljenja. Delati vse to, pomeni delati za mir. Mir je delo. Ne pomeni biti na miru. Mir pomeni delati, da bi vsi imeli rešitve za svoje težave“.

Zatem je spregovoril tudi o vlogi religije pri gradnji miru. Religija nam pomaga hoditi v Božji prisotnosti, ker nam daje zapovedi, blagre, predvsem pa nam pomaga v ljubezni do bližnjega. To pa nam pomaga graditi mir, je dejal sveti oče.

Ali bomo nekega dne vsi enaki, je neka deklica vprašala papeža. „Vsi smo enaki, vendar pa nam tega ne priznajo. Nekateri imajo večjo srečo kot drugi. Vendar pa imamo vsi enake pravice. Če tega ne spoštujejo, potem ni miru“, je dejal papež, ki je otroke povabil, naj za njim ponovijo: „Kjer ni pravičnosti, tam ni miru“.

Zadnje vprašanje pa je bilo, ali se bo po tem srečanju kaj spremenilo. „Vedno, ko skupaj naredimo kaj lepega, vsi nekaj spremenimo“, je dejal papež. „Vsi moramo oditi s tega srečanja malo spremenjeni na bolje“, jih je povabil papež.