Evropski voditelji o rešitvah za begunsko krizo
Petra Stopar
Voditelji držav Evropske unije, med njimi slovenski premier Miro Cerar, so prispeli v Bruselj na izredni sestanek o begunski krizi. Kot je znano, je konec tedna Sredozemsko morje terjalo skoraj tisoč življenj ljudi, ki so zapustili Afriko, da bi v Evropi poiskali zatočišče in boljše življenje. Pričakuje se konkretne zaveze voditeljev o takojšnjih ukrepih za preprečitev novih tragedij, do kakršne je prišlo v nedeljo, ko je južno od italijanskega otoka Lampedusa potonila ladja z osemsto migranti.
Javnost pritiska na evropsko politiko, da čim prej konkretno ukrepa in da naj se ne ukvarja le s finančno krizo ter populizmom in skrajneži. V naslednjih toplih mesecih je namreč v Sredozemskem morju pričakovati še do milijon beguncev, ki bežijo v Evropo, prva postaja pa je navadno Italija, ki tega bremena več ne zmore nositi sama, zato poziva k solidarnosti.
Trije konkretni cilji Evropske unije za rešitev položaja so podvojitev finančnih in drugih sredstev za evropsko reševalno misijo Triton, uničenje plovil tihotapcev z ljudmi ter vzpostavitev prostovoljnega pilotskega projekta za razporeditev najmanj pet tisoč beguncev med države članice.
Italija meni, da se je treba dotoka migrantov dolgoročno lotiti pri koreninah, to je v Afriki. V države, kot sta Sudan in Niger, bi morali poslati ekipe, ki bi se pogovorile z ljudmi. Tako bi moške in ženske že na začetku odvrnili od potovanja, je opozoril italijanski premier Matteo Renzi.
Predsednik Evropskega sveta Donald Tusk pa o pričakovanjih pred današnjim vrhom pravi: „Ne pričakujem nobenih instantnih rešitev, ki bi že kar takoj naslovile glavne razloge migracij, saj hitrih rešitev ni. Če bi obstajale, bi jih uporabili že davno nazaj. Vseeno pa pričakujem, da nam bosta Evropska komisija in Evropska služba za zunanje delovanje predstavili možnosti za takojšnje ukrepanje in pričakujem, da bodo k temu takoj prispevale tudi države članice.“
Da bi bilo treba predvsem nekaj ukreniti proti tihotapcem, je prepričan vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. Žal ljudje zaslužijo s tem, da špekulirajo z življenjem toliko nedolžnih, je dejal za spletni portal Vaticaninsider. Kot nadaljuje, se papež Frančišek upravičeno postavlja proti trgovanju z orožjem in proti gospodarskim interesom v sporih. Problem priseljencev je zato poseben izziv za mednarodno diplomacijo, ki mora poiskati mirne rešitve za spore. Do tega mora priti z dialogom, tudi če ta ne prinaša čudežne rešitve, je dejal vatikanski državni tajnik.
Ob tem je spomnil na papeževe pogovore s preživelimi begunci, ki da se ne zavedajo, kako veliko tveganje predstavlja pot v Evropo. Cerkev v deželah, iz katerih prihajajo prebežniki, bi morala slednje zato tudi bolje obveščati o nevarnostih migracij.
Medtem se val priseljencev nadaljuje
Na Sicilijo je danes že prispelo novih 220 prebežnikov. Skupino, ki so jo davi prepeljali v pristanišče v Catánio, je približno štirideset kilometrov od libijske obale rešilo plovilo italijanske finančne straže. Begunci so se gnetli na dveh štirinajstmetrskih gumijastih čolnih. Italijansko notranje ministrstvo pričakuje, da se jih bo do septembra na nevarno pot podalo približno pet tisoč na teden. Po poročanju časnika Il Messaggero Italija trenutno gosti približno 81 tisoč priseljencev, od tega je 13 tisoč mladoletnikov brez spremstva, ki jih bodo namestili v različnih državah.
