S tujimi borci IS najbolj obremenjena Francija
Svet Petra Stopar
Mednarodno kazensko sodišče še ne bo uvedlo preiskave o domnevnih zločinih, ki so jih zagrešili skrajneži Islamske države v Iraku in Siriji, saj za to nima sodne pristojnosti. Je pa glavna tožilka pred meseci dejala, da razmišlja o pregonu džihadistov in da je prejela dokazni material iz več držav. Medtem se nadaljujejo napadi mednarodne koalicije pod vodstvom ZDA na položaje Islamske države.
Irak in Sirija nista podpisnika Rimskega statuta, ustanovnega akta Mednarodnega kazenskega sodišča. Bi pa lahko sodišče preganjalo tuje islamistične borce iz držav, ki so podpisnice, na primer iz Tunizije, Jordanije, Velike Britanije, Francije, Nemčije, Belgije, Nizozemske in Avstralije. Toda vodijo predvsem državljani Iraka in Sirije, zato so v tej fazi možnosti preiskave in pregona najbolj odgovornih omejene, je dejala glavna tožilka Fatou Bensouda.
Položaje Islamske države v Siriji, natančneje v bližini sirskega mesta Al Raka, ki velja za utrdbo islamističnih skrajnežev, so včeraj prvič napadla kanadska letala. Ta država ima na severu Iraka nameščenih kakih sedemdeset pripadnikov specialnih enot, ki v boju proti islamskim skrajnežem urijo Kurde.
V mednarodni vojaški koaliciji proti Islamski državi v sodeluje tudi Francija, znova tarča groženj
Islamisti so vdrli v mrežo francoske televizije TV5 Monde in dobili dostop do njenih programov in spletnih strani. Po vdoru so na televizijskem Facebook profilu objavili osebne dokumente in življenjepise sorodnikov francoskih vojakov, slednjim pa so zagrozili, naj se ne približujejo Islamski državi in naj obvarujejo svoje družine.
Francoski senat v najnovejšem poročilu ugotavlja, da skoraj polovica vseh tujih borcev, ki se borijo na strani islamistov, prihaja iz Francije. Po besedah senatorja Jean-Pierrea Sueurja, ki je vodil parlamentarno preiskavo omrežij džihadistov, je na bojišča v Irak in Sirijo odšlo malo več kot 1430 Francozov, kar je 47 odstotkov vseh borcev iz Evrope. Kakih dvesto se jih je vrnilo v Francijo, zaradi česar se v državi bojijo podobnih napadov, kot so se zgodili januarja v Parizu. Senator je dodal, da je v državi trenutno zaprtih 152 skrajnežev.
