Jemnu preti humanitarna katastrofa
Andrej Šinko
V Jemnu se varnostne razmere poslabšujejo, v konflikt pa se vse bolj vpleta tudi mednarodna skupnost. ZDA so pospešile dobavo orožja arabski koaliciji, ki izvaja zračne napade na položaje šiitskih upornikov, slednje pa naj bi z orožjem oskrboval Iran. V Jemnu naj bi bilo trenutno brez hrane 10 od 24 milijonov prebivalcev.
Politični analitik dr. Primož Šterbenc meni, da bi ZDA morale pritiskati tako na Savdsko Arabijo kot Iran, da umirita strasti v Jemnu, vendar pa Bela hiša, po njegovih besedah, ravna obratno in s tem priliva olje na ogenj. Kot še pojasnjuje, je Iran zdaj ko potekajo pogajanja o njegovem jedrskem programu, precej bolj dovzeten za sugestije ZDA.
V Jemnu svoj boj bije tudi Iran, ki podpira šiitske Hutije, s tem pa se je postavil nasproti Savdski Arabiji. Šterbenc, o tem če to lahko sproži širši konflikt v regiji, pravi: „Od leta 2003 se Bližnji vzhod vse bolj zapleta v neke spopade, oziroma požar, ki tam gori, je zmeraj močnejši. V Iraku imamo neko državljansko vojno vse od leta 2006, pred kratkim pa se je še zelo okrepila. V Siriji potekajo najbolj destruktivni napadi na Bližnjem vzhodu vse od leta 2011, v Jemnu pa je do zdaj potekalo relativno stabilno bojevanje, v zadnjih tednih pa se še krepi. Tako, da cel Bližnji vzhod gori, to pa je zelo nevarno.“
Ob tem Šterbenc krivdo za dogajanje v Jemnu in okoliških državah delno pripisuje tudi politiki Irana. „Če sem dolgo časa govoril o Iranu kot o neki racionalni sili, ki je lahko faktor stabilnosti na Bližnjem vzhodu, pa se mi zdi, da v zadnjih mesecih Iran vendarle pretirava s svojo vojaško vlogo in je začel delovati kontraproduktivno. Namesto, da bi pritiskal na svoje šiitske zaveznike, tudi v Iraku, da bi delovali bolj inkluzivno, da bi v oblast vključili tudi sunite in na ta način slabili pozicijo Islamske države, Iran deluje ofenzivno vojaško, “ še dodaja.
Organizacija Oxfam ob tem svari pred humanitarno katastrofo v nemirnem Jemnu. Direktor Grant Pritchard poudarja, da je položaj iz dneva v dan slabši, saj približno 10 od 24 milijonov prebivalcev trenutno naj ne bi imelo hrane. Po njegovih besedah bi morala država uvoziti več kot 80 odstotkov živil. A kot dodaja, so zaprte vse zračne in morske poti, zaradi česar že več dni v državo ne morejo dostaviti humanitarne pomoči.
