Griesser Pečar: Med totalitarizmi pri nas najhujše posledice pustil komunizem
Slovenija | 03.05.2015, 12:49
Pred 70 leti je bilo konec druge svetovne vojne. Medtem ko smo v Sloveniji začetek prve zaznamovali na več ravneh, posebnih slovesnosti ob koncu druge svetovne morije, ko so našo državo prizadeli kar trije „izmi“ ni pričakovati. Zato smo ob tej obletnici ljubljanska teološka fakulteta, civilna pobuda Resnica in sočutje ter Radio Ognjišče v marcu niz pripravili javnih radijskih oddaj, s katerimi smo želeli osvetliti ta del narodne tragedije. Zgodovinarka Tamara Griesser Pečar je na okrogli mizi v Ljubljani primerjala vse tri totalitarizme in dejala, da je komunizem, ki je trajal najdlje, pustil najhujše posledice. Po njenem jih močno občutimo še danes.
Med totalitarizme prištevamo fašizem, nacizem in komunizem. Skupne značilnosti totalitarnih režimov so: obstoj ideologije, ki kontrolira vsa področja človekovega življenja, enostrankarski sistem, ki ga vodi diktator, sistem policijskega nadzora, nadzor nad vsemi sredstvi propagande in nadzor nad gospodarstvom. Slovenci smo edini narod v Evropi, ki je v prejšnjem stoletju izkusil vse tri. "V Sloveniji ni večjega razhajanja mnenj o nadvse nizkotnih ter tudi mednarodnopravno in moralno neopravičljivih dejanjih fašistov in nacistov. Medtem ko fašizem in nacionalsocializem kot totalitarni ideologiji in sistema naletita na globok gnus, pa je presenetljivo, da velja revolucionarno nasilje proti človekovim pravicam v času tretjega totalitarizma na naših tleh, torej komunističnega režima, še vedno kot manj vredno obsodbe ali celo kot povsem neprimerljivo s tistim, ki so povzročili fašisti in nacisti," je povedala zgodovinarka Griesser Pečarjeva.
Kot je dodala, je med resnimi zgodovinarji in pravniki nesporno, da se morajo totalitarni režimi in pojavi ocenjevati po enakih kriterijih, saj različnih fenomenov sploh ne moremo definirati, jih uvrstiti in klasificirati, če jih ne primerjamo. "Primerjava seveda ne pomeni enakosti, saj je vsak dogodek edinstven. Pri nas pa smo priča relativizaciji zla. In če nekateri od nas zgodovinarjev vztrajamo na tej ustaljeni metodi primerjave, potem se takoj pojavijo očitki, da hočemo revidirati zgodovinopisje. Taki očitki se pojavljajo tudi s strani poklicnih zgodovinarjev določene provenience. Mimogrede, tudi revizija je delo zgodovinarja. Če odkrije nova dejstva, nove verodostojne dokumente, ki spremenijo prikaz nekega dogodka v preteklosti, potem je njegova dolžnost, da svoj prikaz spremeni. V našem primeru pa, ko je bilo zgodovinopisje dolga desetletja orodje komunistične ideologije, je taka revizija prepotrebna."
Zgodovinarka Griesser Pečarjeva je še poudarila, da so si komunisti v Sloveniji po drugi svetovni vojni oblast zagotovili tako, da so med vojno večplasten osvobodilni boj proti okupatorju izrabili za svoje načrte prevzemanja oblasti, ga ponaredili in izrabili zase. "Uspelo jim je, da so osvobodilni boj izenačili s komunističnim odporom in zastopnike nekomunističnih tokov izločili kot kolaboracioniste. V Sloveniji na politični ravni ni bilo prave prelomnice med totalitarnim režimom in demokracijo."
Ker je tretji totalitarni režim trajal najdalj časa, je pustil najhujše posledice, ki jih močno občutimo še danes. Povzročil je najmanj 15.000 umorov slovenskih vojnih ujetnikov in civilistov ter približno 100.000 pripadnikov drugih jugoslovanskih narodov. Bilo je več kot 16.000 političnih obsojencev in najmanj 25.000 političnih zapornikov. K temu je treba prišteti še izgone prebivalcev nemške in madžarske narodnosti ter tudi slovenskih družin iz obmejnega pasu. Poleg tega je Slovenijo leta 1945 zapustilo 17.000 beguncev, tudi velik del intelektualcev. Premoženje mnogih je bilo razlaščeno: obsojenih, beguncev, Cerkve, kmetov, obrtnikov in podjetnikov.
