Pri državnih stroških z nepremičninami precej prostora za prihranke

Slovenija | 27.04.2015, 09:00

Država na mesec plačuje približno pet milijonov evrov za stroške z nepremičninami, kot sta najem in vzdrževanje. Tako minister za javno upravo Boris Koprivnikar kot tudi poslanec SDS Bojan Podkrajšek, ki mu je na aprilski redni seji parlamenta v zvezi s tem postavil vprašanje, sta prepričana, da je prostora za prihranke precej. Koprivnikar je pojasnil, da jih bo vlada skušala doseči tudi s centralizacijo upravljanja s stvarnim premoženjem.

Podkrajšek je opozoril, da ima država veliko objektov, ki ostajajo prazni, po drugi strani ima sklenjenih precej pogodb z zasebniki. Predstavil je tudi primera: "Bil sem v dveh občinah v Sloveniji. V prvi so mi ljudje pokazali objekt, ki ni tako velik, a se mesečno plačuje 15.000 evrov najemnine. Ko pogledaš starejši objekt, pomnožiš in vidiš, koliko stane danes novogradnja, in ko pomnožiš s tistimi 15.000 evri, je to na leto skoraj 200.000 evrov najemnine. Človeku se seveda poraja vprašanja, da je v tej pogodbi verjetno skrit še kakšen zajec, ki skače potem še kam drugam. V drugi občini, kjer sem bil, so mi pokazali objekt, ki je v državni lasti, 150 metrov stran pa sklenjena pogodba z ministrstvom." V težkih finančnih razmerah bi po njegovem lahko z ureditvijo tega področja veliko prihranili.

Koprivnikar se je strinjal. Kot je dejal, ga to precej žuli. "Tudi sami ugotavljamo, da prihaja do velikih razlik pri stroških najema. Če želite za ilustracijo, mi ugotavljamo, da se stroški najema na delovno mesto za primerljive urade na mesec gibljejo od 150 evrov do tudi prek 1.500 evrov. To pomeni, da so razlike enormne." Pojasnil je tudi, da je velika večina objektov v državni lasti, 674.000 kvadratnih metrov. Pri zasebnikih država najema 142.000, pri javnih subjektih nekaj manj kot 59.000 kvadratnih metrov. Za najem vseh objektov država plačuje 85.000 evrov na mesec, skoraj 2 milijona evrov na mesec plačuje za vzdrževanje objektov, ki so v njeni lasti. "Vendar ministrstvo za javno upravo nima vpogleda v te pogodbe, samo ne sklepa teh pogodb," je opozoril. "Tukaj je treba iti v preverjanje pogodb. Če ne bo mogoče spremeniti pogodb, ki so dejansko podpisane, bomo šli v iskanje nadomestnih lokacij. To se je že dogajalo tudi v preteklosti," je dodal.

V skupno upravljanje s stvarnim premoženjem naj bi se objekti po njegovih besedah prenesli do leta 2017. Kot je še povedal, bo ta teden na vladi potrjen t. i. selitveni načrt, s katerim bodo maksimalno izrabljeni prostori države in zagotovljeno delovanje ministrstev na čim bolj enotni lokaciji.