Igor Omerza
Omerza o vlogi Nove revije pri osvobajanju Slovenije izpod totalitarnega režima
Slovenija
Pri celovški Mohorjevi družbi je izšla knjiga Veliki in dolgi pohod Nove revije. Avtor Igor Omerza v tem svojem delu obravnava obdobje Nove revije med letoma 1979 in 1990, ki je bilo turbulentno in težavno, saj so ga nadzorovali udbovsko-partijski organi.
Omerza je knjigo predstavil na dan, ko smo se spominjali 25. obletnice prvih povojnih večstrankarskih volitev pri nas. "Omerza ostaja tudi v novi knjigi zvest svojemu temeljnemu pristopu, ki ga prepoznavno razvija v vseh dozdajšnjih delih. Na podlagi najdenih arhivskih dokumentov Udbe rekonstruira ozadje dogajanj, ki jih obravnava, in tako pomaga bralcu, da dobi pogled v to, kako je tajna politična policija spremljala, dojemala in ocenjevala dogajanje ter na podlagi tega zakulisno delovala," je za naš radio povedal urednik celovške Mohorjeve družbe Adrian Kert.
Po Omerzovih besedah so pomembna prva leta delovanja Nove revije, ki so pripomogla k demokratizaciji in posledično tudi osamosvojitvi Slovenije. Osrednjo vlogo je odigrala v 80. letih minulega stoletja, saj je, tako Omerza, najedala takratni nedemokratični socialistični sistem. "Knjiga opisuje, kako smo prišli do prvih demokratičnih volitev, ki se jih spominjamo, neko genezo tega. Nova revija je bila najpomembnejši gradnik te geneze, tega osvobajanja Slovenije izpod Jugoslavije, izpod totalitarnega, nedemokratičnega režima."
V knjigi je precej dokumentov objavljenih prvič. 2Zaradi velike količine uničene, zažgane ali predelane v kašo režimske dokumentacije, obstajajo določene praznine, ki jih žal nikoli ne bomo mogli zapolniti," je dodal Omerza. Prepričan je, da nas obdobje, ki ga opisuje, uči, kakšna družba ne sme biti.
Posebno poglavje v knjigi je namenjeno znameniti 57. številki iz leta 1987, ki je vsebovala prispevke za slovenski nacionalni program. V knjigi beseda teče tudi o članih Nove revije. Omerzo so zanimali predvsem pogledi partije, Udbe na njih. Med ustanovnimi člani je bil tudi Dimitrij Rupel. Njegovo ime je na skoraj vsakem dokumentu, ki ga je Omerza odkril v arhivu v zvezi z Novo revijo. Rupel nam je v oddaji Pogovor o zaupal tudi zanimivo anekdoto. "Tisti dan, ko je prvič zasedala vlada Lojzeta Peterleta, smo se razšli zgodaj popoldne. Odpeljal sem se k prijatelju na Mirje in parkiral pred njegovo hišo. V avtu sem pustil torbo, v kateri so bili tudi dokumenti s seje vlade. Ko sem se vrnil, je bil avto vlomljen, torbe nikjer. Nato sem videl, da so bili lističi s tiste seje raztreseni vse do Gradaščice. Udba je bila takrat zelo jezna, verjetno me je zasledovala, sam se na to nisem oziral, a to je bilo dejstvo," je pripovedoval Rupel.
