Srebrni jubilej prvih demokratičnih volitev - čas za spomine in premislek
Slovenija | 08.04.2015, 15:36
Mineva 25 let od prvih demokratičnih volitev, na katerih smo Slovenci volili 240-člansko skupščino. Slavila so stranke, združene v Demokratično opozicijo Slovenije. Ta je pozneje oblikovala vlado in bila gonilna sila procesa osamosvajanja naše države.
Šturm in Valič Zverova: Prve demokratične volitve pri nas niso bile poštene
Volitve v tridomno skupščino so bile v več delih: 8. aprila 1990 so volivci izbirali 80 delegatov družbenopolitičnega zbora in 80 delegatov zbora občin, 12. aprila so sledile volitve 80 delegatov zbora združenega dela. Koalicija Demos je dobila večino v prvih dveh, kjer je premagala stranke, ki so nastale iz političnih organizacij prejšnjega režima. Tretji je ostal v rokah starih sil. "V zbor združenega dela nismo volili vsi volivci, ampak samo zaposleni, zaposleni v vseh tistih podjetij, organizacijah, državni upravi in javnih službah, kjer je imela partija vseskozi svoje osnovne organizacije, kjer je predlagala svoje kandidate in zaradi tega tudi bistveno vplivala na izid volitev v ta tretji zbor,2 je ob tem pojasnil predsednik Zbora za republiko Lovro Šturm, ki je bil pred 25 leti član Republiške volilne komisije. Že večkrat je izjavil, da so bile prve povojne volitve pri nas demokratične in svobodne, a ne tudi poštene. "Poštene niso bile zato, ker so bile nove demokratične stranke prikrajšane v primerjavi z nekdanjimi političnimi organizacijami, ki so se preoblikovale v politične stranke. Nekdanje družbenopolitične organizacije, Zveza komunistov in Zveza socialistične mladine, so imeli vsepovsod svoje osnovne organizacije. V njih so lahko delovali, agitirali, predlagali kandidate, novoustanovljenim strankam to ni bilo dovoljeno." Da volitve v Sloveniji pred četrt stoletja niso bile poštene, je dejstvo. To je poudarila tudi direktorica Študijskega centra za narodno spravo Andreja Valič Zver. "Nenazadnje niso bile poštene tudi zato, ker je bila volilna zakonodaja izredno zapletena. Postopki za priprave na volitve so bili kratki in zelo zapleteni. Pravzaprav so minili komaj trije meseci od sprejema nove volilne zakonodaje v takratni slovenski skupščini skupščini do volitev. V treh mesecih naj bi se ta totalitarni volilni stroj spreobrnil v demokratičnega, kar je popolnoma nemogoče."
Pesek: Scena v medijih se je spreminjala počasi, še vedno se
Valič Zverova je prav tako opozorila, da takratna nastajajoča politična opozicija ni imela enakopravnega in enakovrednega dostopa do medijev. "Neuravnoteženi mediji so bili že takrat velik problem, saj so bili večinsko v rokah stare politične nomenklature." Da so se mediji lovili, je priznala televizijska voditeljica in zgodovinarka Rosvita Pesek, ki je prve demokratične volitve v Sloveniji spremljala kot novinarka. "S tem, ko je 8. aprila 1990 nastopilo obdobje večje svobode in smo začeli večstrankarsko dihati, se še nikjer ni zgodil popoln prelom in ljudje še niso začeli drugače razmišljati. Še najbolj morda v politiki. Vsi ostali podsistemi so delovali po inerciji. Moji starejši kolegi sicer trdijo, da so bile razmere precej zrahljane že od sredine 80. let, a nikjer ne moreš narediti kadrovskega dotoka na hitro, nikogar se ni zamenjevalo." Ker do preloma ni prišlo, se je scena v medijih po njenih besedah spreminjala počasi. "Na nek način se spreminja še danes," je dodala.
Požarnik: Po volitvah se mi je odvalil kamen od srca
"Opozicija je na teh volitvah pravzaprav naredila čudež. Z zmago Demosa se je zgodilo nekaj zelo nepričakovanega," je prepričana Valič Zverova, ki je tudi avtorica znanstvene monografije o Demosu. Zmage takrat ni pričakoval Hubert Požarnik. Kot nam je povedal, je bil precej črnogled. "45 let po koncu druge svetovne vojne se je v Sloveniji dogajalo marsikaj, kar preprosto ni šlo mimo ljudi, ni moglo iti mimo ljudi. Še danes je marsikdo zaznamovan s tistim časom. Zato sem bil malo skeptičen. A nato se mi je odvalil kamen od srca."
Tomažič: Čas bi že bil, da končno zmaga tudi desnica
Požarnik je tudi spomnil, da je bila od takrat 85 odstotkov časa na oblasti levica. 2Nisem presenečen, da stvari ne gredo tako, kot smo želeli," je bil kritičen. Da ne bomo kar takoj postali Švica, se je zavedal Anton Tomažič, ki je bil 8. aprila 1990 izvoljen v družbenopolitični zbor takratne skupščine. 2Sam sem želel svobodno in samostojno državo, to se je zgodilo. A res je, da se ni dobro razvijala. Konec koncev smo zato krivi tudi volivci." Tomažič je prepričan, da tudi zaradi nekritične izbire na vseh poznejših volitvah. "Ljudje naj se na volitvah vprašajo, katere stranke bodo res zastopale naše interese, in potem ustrezno volijo. Če sem povsem direkten, upam, da bo enkrat končno zmagala tudi desnica. Bil bi že čas."
