1. maj pri nas in po svetu opominja na dostojanstvo človekovega dela

Slovenija | 01.05.2015, 15:55

1. maj je praznik delavcev in tudi godovni dan njihovega zavetnika svetega Jožefa. Ta dan spremljajo razmišljanja o dostojanstvu človekovega dela in o primernem plačilu zanj ter tudi vrsta prireditev doma in po svetu.

Ozadje praznika

Praznik delavcev ima po mnenju mnogih svoj začetek v 1. maju 1886, ko se je v Združenih državah Amerike začela splošna stavka, v kateri so delavci zahtevali osemurni delavnik. V Chicagu je zahtevala tudi več smrtnih žrtev. Tri leta zatem so na prvem kongresu Druge internacionale sprejeli sklep, da se od leta 1890 1. maj praznuje kot mednarodni delavski praznik. Na ta dan so začeli prirejati množična zborovanja delavcev, večkrat tudi kot znak solidarnosti s tistimi, ki so jim bile kršene delavske pravice.

Pri nas so bila in so še najbolj znana praznovanja na Rožniku, kjer so se že med obema vojnama zbirali litostrojski delavci in po maši v tamkajšnji cerkvi nadaljevali praznovanje pri rožniški gostilni.

Praznovanje je dobilo novo dimenzijo, ko je papež Pij XII. na prošnje, ki so predvsem iz vrst krščanskega delavstva prihajale v Rim, v liturgični koledar 1. maja 1955 uvedel praznik svetega Jožefa delavca. Nazareški tesar in Jezusov krušni oče je postal njihov vzornik in zavetnik. Praznik dela pa je tako postal posvečen dan, v katerem ni prostora za neslogo, sovraštvo in nasilje.

Papež: Boj za dostojanstvo dela je treba nadaljevati

Papež Frančišek je že večkrat ob različnih priložnostih spregovoril o položaju delavcev. Sveti oče opozarja, da nezaposlenost prinaša nevarnost vsej družbi, poudarja tudi, da služba daje človeku dostojanstvo. Nazadnje je nekaj podobnega jasno izrekel marca letos med obiskom Neaplja, ko je navedel primer dekleta, ki so ji ponudili službo v turizmu. Za 11 ur dela na dan bi prejela 600 evrov na mesec, brez plačanih pokojninskih prispevkov. "Temu se reče suženjstvo, izkoriščanje. To ni človeško, to ni krščansko. In če se ima tak delodajalec za kristjana, je lažnivec, to ni kristjan," je bil oster. Papež Frančišek je prepričan, da je treba boj za dostojanstvo dela nadaljevati.

Sporočila politikov in sindikalistov v Sloveniji

Povezavo med pomenom dela in človekovim dostojanstvom je v svoji poslanici ob 1. maju poudaril naš premier Miro Cerar. Kot piše, delo človeku omogoča dohodek, ta zagotavlja dostojno preživetje v družbi, zato bi vsak moral imeti možnost, da si lahko z lastnim delom ustvari dostojno življenje. Ugotavlja tudi, da sta za slovenski narod tradicionalno značilna marljivost in delavnost, a potrebuje več kulture dela. To pomeni, tako Cerar, da moramo pošteno in prizadevno delo šteti za eno temeljnih družbenih vrednot ter dobre delavce spoštovati in ustrezno nagrajevati.

Da je v državi še vedno veliko brezposelnosti, v svoji poslanici opozarja ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak. Po drugi strani je precej takšnih, ki so prisiljeni delati več kot osem ur, a za to niso plačani. "Torej, nekateri preveč, nekateri nič. Najti moramo ravnovesje, da ne bomo v nekaj letih zapravili vsega, za kar so se mnogi borili stoletja."

Praznik dela je v številnih državah, tudi v Sloveniji, dela prost dan. Nanj so zjutraj najprej opozorile budnice. Na prireditvah, ki so sledile, so govorci opozarjali na nujno spoštovanje delavskih pravic. Predsednik države Borut Pahor se je na Koroškem dotaknil trenutnih razmer s pogledom naprej. "Praznik dela ni samo tradicionalen, ampak tudi zelo aktualen. Gre za vprašanja koliko znamo, koliko zmoremo in koliko želimo skupaj soustvarjati družbo, v kateri bomo imeli enake priložnosti vsi, ne glede na socialne ion ostale razlike med nami. Čeprav se zdijo ti ideali prazno zveneči, moramo imeti kot skupnost, če želimo obstati, imeti temeljno idejo naše prihodnosti." Pahor je ocenil, da se razmere v Sloveniji po hudi krizi urejajo, a počasi in premalo premišljeno.

Na Jesenicah je zbranim spregovorila predsednica Sindikata kovinske in elektro industrije Slovenije Lidija Jerkič. Poudarila je, da se moramo vsak dan posebej spominjati, da je delo vrednota. Na Javorovici je praznovanje pripravila šentjernejska občina, zbrane je nagovoril evropski poslanec Franc Bogovič. Posebej je omenil potrebo po takšni delovno-pravni zakonodaji, ki bo omogočala, da bo delo pošteno plačano, da bodo pridni nagrajeni in da bodo delodajalci zaposlovali za nedoločen čas. Goran Lukič iz svobodnih sindikatov je v Mirni opozoril, da delavcem nihče ne bo kar tako prisluhnil, zato se je treba organizirati, biti glasen in vztrajen. Podobna so bila sporočila tudi drugod po državi.

Na predvečer praznika dela so marsikje po Sloveniji zagoreli kresovi. Že sinoči so sindikati začeli zbirati podpise za spremembo zakona o minimalni plači. "Urediti je treba sramoto okoli definicije. Človek, ki dela tudi ob nedeljah in ponoči, dobiva isto plačilo, kot če bi delal samo čez običajen delovni dan," je na kresovanju v Mariboru pojasnil Lukič. Ob tem je izrekel še nekaj ostrih kritik proti oblastem. "Mislim, da so naši politiki zamenjali 1. maj za 1. april. Iz nas brijejo norce."

Marsikje po svetu zborovanja in shode spremljajo protesti

Zborovanja in shode ob prazniku dela marsikje po svetu spremljajo protesti. Več deset tisoč ljudi je v južnokorejskem Seulu grozilo s splošno stavko, če bo vlada izpeljala predvidene reforme delovne zakonodaje, ki bi olajšala zaposlovanje in odpuščanje. Delavske pravice so bile tudi v ospredju protestov v tajvanski prestolnici Taipei. Približno deset tisoč ljudi je od vlade zahtevalo višje plače, krajši delovnik in večjo varnost na delovnih mestih. Za večje plače in več možnosti za zaposlitev so protestirali tudi v filipinski Manili.

Napeto ozračje je v Turčiji in Nemčiji. Policija je proti protestnikom v Istanbulu posredovala z vodnimi topovi in solzivcem. Več kot tisoč ljudi se je namreč odpravilo proti trgu Taksim, na katerem so oblasti zborovanja letos prepovedala. V Nemčiji so največje proteste in shode pripravili v Berlinu, Münchnu, Essnu, Trieru in Düsseldorfu. V mestu Weimar je prišlo do izgredov, ranjenih je 15 ljudi, 29 jih je aretirala policija. Tisoči so na poziv sindikatov danes napolnili središče grške prestolnice Atene. V ruskem glavnem mestu Moskva je po Rdečem trgu na tradicionalni paradi sindikatov zakorakalo več kot 140 tisoč ljudi - zahtevali so pošteno plačo. Tudi v nekaterih ostalih ruskih mestih, kot sta Sankt Peterburg in Vladivostok, se je na ulice odpravilo več deset tisoč ljudi. Na ukrajinskem Krimu, ki si ga je Rusija lani priključila, je na zborovanju ob strogih varnostnih ukrepih sodelovalo 70 tisoč ljudi.