Pozivi k skupni evropski migracijski politiki
Svet Marta Jerebič
Varnostni svet Združenih narodov je po nedeljski tragediji v Sredozemskem morju, v kateri je umrlo od 800 do 900 ljudi, izrazil zaskrbljenost zaradi tihotapljenja migrantov v Sredozemlju in ogrožanja njihovih življenj. V soglasno sprejeti izjavi je pozval h kaznovanju odgovornih. Medtem se z vseh strani še naprej vrstijo pozivi, da mora Evropska unija nujno spremeniti svojo azilno oziroma migracijsko politiko.
Zadnja tragedija v Sredozemlju je poraz za Evropsko unijo, ki naj bi bila skupnost vrednot, je oster predsednik Komisije škofovskih konferenc Evropske unije, kardinal Reinhard Marx. Poudarja, da si ni mogoče zatiskati oči pred takimi humanitarnimi tragedijami. Evropska politika je po njegovih besedah doslej sicer obžalovala smrti beguncev, a ni ukrepala. Tokratni odziv Evrope bo zato pokazatelj, koliko Evropa še udejanja svoje vrednote. Dodaja, da reševanje človeških življenj v Sredozemlju ne more ostati samo politično vprašanje, ampak je to človeška dolžnost in potreba, iz katere se moralno navdihuje Evropa. Kardinal je pozval h konkretnim predlogom azilne in migracijske politike v vseh evropskih državah.
Tudi Karitas Evropa se zavzema za skupni pristop k reševanju problematike in opozarja, da prebežniki, ki preživijo, ostajajo brez vsega: »Evropejci se ne zavedamo teh groznih tragedij,« je dejal direktor Karitas v Kataniji, Piero Galvano, in dodal, da smo bili Evropejci soudeleženi pri destabilizaciji nekaterih držav v Severni Afriki, na primer v Libiji, in tudi na Bližnjem vzhodu, v Iraku, sedaj pa bi si želeli umiti roke.
Konferenca evropskih Cerkva, ki združuje protestantske, anglikanske in pravoslavne skupnosti, opozarja, da so italijanske, malteške in grške oblasti pri reševanju prebežnikov prepuščene same sebi. Samo če se bodo zagotovile zakonite in varne poti dostopa v Evropo, bo možno preprečiti podobne tragedije. To pomeni, da je treba povečati število dovoljenj za begunce, ki prihajajo iz držav v konfliktu, kot sta Sirija in Eritreja, še poudarja Konferenca evropskih Cerkva in poziva, naj se Evropa ne vda.
Skupnost Sv. Egidija je skupaj z evangeličanskimi Cerkvami pripravljena financirati humanitarne koridorje v državah, ki mejijo na Libijo, kot sta Maroko in Libanon. Tam bi na določenih točkah skupaj z evropskimi veleposlaništvi prosilcem azila omogočili, da dobijo humanitarno vizo za Evropo. Kot je povedal predsednik skupnosti sv. Egidija, Marco Impagliazzo, je to možnost, ki jo predvideva tudi šengenski sporazum: »Seveda bo potrebno, da se glas o tem razširi. V prakso želimo spraviti zakone, ki obstajajo … Menimo, da je to majhen začetek, ki lahko da velike rezultate.«
Tiskovni predstavnik Unicefa medtem opozarja, da so otroci, ki se znajdejo na potovanjih v iskanju boljšega življenja, pogosto izpostavljeni zlorabam, izkoriščanju in smrti, če pa že preživijo, so pogosto žrtve kriminala. »Unicef zato poziva, da bodo vsi ukrepi na vseh stopnjah njihove poti v korist otrokom. Ne glede na njihov status begunca ali prebežnika, je zanje treba poskrbeti in jih namestiti na varno mesto in ne v zaporniške ustanove.«
K zaščiti migrantov pred izkoriščanjem s strani trgovcev z ljudmi je pozval tudi varnostni svet Združenih narodov.
