Dawn Drake - slovensko-ameriška glasbenica, ki jo navdihujejo afriški in kubanski ritmi

Slovenija | 01.04.2015, 14:00 Petra Stopar

Vsestransko nadarjena Dawn Drake je v marcu naravnost iz domačega New Yorka prišla v Slovenijo, kjer je odkrila stike s svojimi sorodniki. Predstavila nam je svojo zvrst glasbe, ki jo zaznamuje večkulturnost, saj se je med drugim izobraževala v Afriki in na Kubi. Njeni zgodbi ter skladbam z njene zgoščenke »Everythinglessness« ste lahko prisluhnili tudi v oddaji V ritmu popularne glasbe. Med drugim meni, da glasba ni nekaj, kar delaš zgolj zato, da bi služil denar.

Ste glasbenica slovensko-ameriškega rodu, ki živi v New Yorku, tam tudi delate in ustvarjate. Kako ste pravzaprav povezani s Slovenijo?

Pravzaprav je iz Slovenije v ZDA leta 1913 prišla moja prababica, ki je bila iz Mirne. V Slovenijo se ni nikoli več vrnila. Ko je rodila mojo babico, se je preselila v Cleveland. To je ta povezava.

Kaj je torej vas prineslo v Slovenijo?

Čisto po naključju sem prišla že lani. Igram v različnih glasbenih skupinah in kitaristka v eni od njih je doma iz Švice. Tja smo šli nastopat in ko sem gledala zemljevid, sem ugotovila, da to pa ni tako daleč od Slovenije. Glede na to, da sem že nekaj časa raziskovala svoje korenine, sem hotela priti in to državo doživeti.

Preidiva k vaši glasbi. Kakšni stili se v njej prepletajo in od kod so glavni vplivi?

Name so zelo vplivala moja potovanja. Potovati sem začela med študijem. Eno leto sem bila v Gani v Zahodni Afriki. Tam sem se začela učiti igrati na bobne in tolkala. Nato sem se preselila v New York, kjer sem se srečala s svetom kubanskih in brazilskih tolkal, kar je vse zelo povezano z Zahodno Afriko zaradi suženjske preteklosti teh prebivalcev. Študirala sem tradicijo vseh teh tolkal in tako v moji glasbi prevladuje vpliv afriške, pa tudi afriško-brazilske in afriško-kubanske kulture.

Kdaj se je začelo vaše glasbeno ustvarjanje in kdaj ste začeli nastopati?

Ko sem po študiju prišla v New York, nisem vedela, kaj naj počnem s svojim življenjem … pa sem se začela učiti tolkala in bas kitaro. In – ker so basisti vedno iskani – ni dolgo trajalo, da sem začela igrati v skupinah. Res sem imela srečo, ker sem sodelovala z nekaj res dobrimi newyorškimi glasbeniki. Torej na tolkalih in na basu sem takoj ob učenju začela tudi nastopati. Igrala sem tudi klavir, kar vselej pride prav. Ampak šele, ko sem začela vaditi tudi petje, sem začela skladati svoje pesmi. Ta talent sem tako odkrila kasneje, šele pred dvanajstimi leti. Tedaj sem tudi zaslišala melodije in si jih začela zapisovati …

Nato ste izdali svojo prvo zgoščenko z naslovom "Cross Crocodiles".

Tako je, leta 2008. Dolgo je trajalo, res, ampak sem bila odločena, da jo pripravim. Kmalu zatem sem izdala še drugo.

Druga zgoščenka pa nosi naslov "Everythinglessness". Imate jo s seboj in jo lahko poslušamo tudi na našem radiu. Kako bi opisali glasbo na tem albumu?

Sama bi ta žanr opisala kot afriško-latinski funk, pa tudi pop, kar je ta album precej. Ja, res se žanri mešajo. To je značilnost moje glasbe. Imam disco, funk, afriške ritme, celo nekaj salse.

Kakšna je sporočilo tvojih pesmi in besedil?

Različne skladbe imajo različna sporočila. Na primer skladba Love is Love govori o tem, kako se zaljubiš v nekoga prek spleta, ker v teh družbenih medijih je vse, kar vidiš o osebi, samo spletna stran, ne vidiš napak, kar je popolna slepa zaljubljenost in nič drugega. Skladba, ki smo jo najprej poslušali – Who Am I – pa govori o tem, kako lahko uporabljamo našo intuicijo ali naš notranji glas, da odkrijemo svoje poslanstvo v življenju.

Kako je ustvarjati glasbo v enem od najbolj delovnih in kulturno bogatih mest kot je New York?

Pravzaprav sem poskušala New York nekaj let nazaj zapustiti, samo da bi videla, kako je, če živiš kje drugje … ampak sem takoj prišla nazaj. To, kar mi je pri New Yorku všeč, je pestrost. Tu recimo lahko igram svojo afriško-kubansko glasbo, ki je zelo ezoterična in jo pozna samo majhen del prebivalstva, igram bas v kongovski in senegalski glasbeni skupini. Kraj je zelo raznolik in tega ne najdeš skorajda nikjer drugod, razen morda v Parizu. V ZDA pa resnično nikjer, razen v New Yorku, ni takšnega dostopa do vseh teh priseljenskih skupnosti, s katerimi lahko glasbeno sodeluješ. Dejansko imam srečo, da so me sprejele in da lahko igram tako brazilsko kot kubansko zvrst …

Tudi po videoposnetkih na spletu sodeč je skupina, ki igra z vami …

… ženska, večinoma so v njej ženske, iz več kultur in narodnosti, zelo mednarodni smo. Bobnarka je iz Mehike, klaviaturistka je Japonka, tolkalistka in pozavnistka sta Afro-Američanki. Prijetno je, nisem pa takšne raznolikosti načrtovala. Rada združujem ljudi.

Kakšno je vaše mnenje o glasbeni industriji?

Pravzaprav težko karkoli rečem … Vse več ljudi preprosto samo prižge spletni radio in to je to. Niti ne iščejo … čeprav nekateri še vedno radi iščejo različne zanimive skupine … ampak v tem trenutku je težko sploh opisati, kaj je glasbena industrija, saj niti nihče ne ve, kam vse to pelje. Za nas samostojne avtorje je malce nespodbudno, ampak to nas ne ustavi v tem, kar želimo početi. Sama najdem veliko načinov za svoje umetniško izražanje, med drugim v svoji skupini, ki je moj največji užitek in največji izziv, pa tudi učim in igram še v drugih zasedbah, zato se znajdem v različnih vlogah.

Kje vse ste že igrali in ob kakšnih priložnostih?

Na začetku sem igrala na več različnih festivalih po ZDA, npr. v Kaliforniji, na zahodni in vzhodni obali. Lani sem s skupino nastopila tudi na enem festivalu v Švici, imela pa sem tudi pomemben nastop na brooklynski glasbeni akademiji … torej različni koncerti in nastopi.

V Sloveniji ste bili že lani, zaigrali nekaj malega, imate še željo po nastopih tu?

Ja, zanima me nastop na festivalu svetovne glasbe, pa na festivalu na Bledu, karkoli drugega bi bilo tudi super in veselilo bi me preživeti več časa tu.

Ali poznate kaj slovenske glasbe?

Ne toliko, kot bi jo morala (smeh) … Veste kaj, pravzaprav sem odraščala s slovensko-ameriško polko iz Clevelanda, ne morem pa reči, da poznam kaj aktualnega … Rada poslušam balkansko glasbo.

Kakšni so vaši načrti za naprej, boste izdali še kakšne pesmi?

Oh, seveda. Imam gradivo za novo zgoščenko, ampak bo potrebnega še nekaj časa, da izide (smeh). Skladbe imam, samo v studio je treba iti. Korak za korakom, tako to gre.

Kako je s tem finančno?

Bi res radi vedeli? (smeh) V bistvu, če hočete s tem samo služiti denar, počnite raje kaj drugega. Razen seveda, če imate namen delati popularno glasbo, napisati hit, ki bo zabeležil 500.000 zadetkov na spletu. Kar izvolite. Nikoli ne veš, ali ti bo uspelo napisati takšno skladbo ali ne. Menim, da moraš biti iskren do sebe, tudi če ne narediš prvenca, ki bi ti prinesel milijon dolarjev. Recimo, da ukvarjanje z glasbo ni nekaj, kar delaš za denar. Pravzaprav bi predlagala, da ne delate tega za denar.

Kaj bi poudarili na koncu pogovora, kje lahko poslušalci slišijo vašo glasbo ali vas poiščejo?

Mojo glasbo lahko najdete na spletni strani www.dawndrake.com, lahko jo kupite prek iTunesa, Spotifyja ali aplikacije CD Baby, najdete me tudi na Facebooku in upam, da bom prišla s skupino v Slovenijo, to bi bilo krasno. Lahko si pogledate tudi posnetke na YouTubeu ali mi pošljete elektronsko pošto na naslov pmxrecords@gmail.com. Upam, da vam je moja glasba všeč, kar mi je najpomembnejše. Da ljudje uživajo v glasbi. Rada igram na koncertih v živo, tudi za plese, sem slišala, da Slovenci radi plešete … ko sem tu igrala, so bili ljudje zelo hvaležni, kar je bilo lepo.