Jože BartoljJože Bartolj
Aleš KarbaAleš Karba

V Pakistanu nove žrtve med kristjani

Svet | 17.03.2015, 11:38 Marjana Debevec

Preganjanje kristjanov po vsem svetu se nadaljuje. Zadnje žrtve so se zgodile v nedeljo v Pakistanu, ko je bilo v katoliški in pravoslavni cerkvi ubitih 15 kristjanov, 78 je ranjenih, od tega 30 v kritičnem stanju. Papež Frančišek je pri nedeljski opoldanski molitvi ostro obsodil to prikrivanje preganjanja in izrazil veliko bolečino zaradi bratov in sester, ki morajo preliti svojo kri le zato, ker so kristjani. Cristina Merola iz mednarodnega združenja Odprta vrata, ki že 60 let dela v službi preganjanih kristjanov, je za Radio Vatikan povedala, da je po njihovih ocenah po svetu približno 100 milijonov kristjanov preganjanih ali pa zapostavljenih zaradi njihove vere.

V preteklem letu je bilo ubitih najmanj 4344 kristjanov in porušenih 1062 cerkva. V nekaterih deželah se preganjanje samo še stopnjuje. Organizacija Odprta vrata ta pojav ocenjuje po petih dejavnikih in sicer koliko lahko kristjani svobodno živijo svojo vero v zasebnem življenju, v družini, v skupnosti in v javnem življenju. Temu dodajajo še peto področje, ki zadeva stopnjo nasilja, ki so mu podvrženi. „Prvih deset držav na tej lestvici je: Severna Koreja, Somalija, Irak, Sirija, Afganistan, Sudan, Iran, Pakistan, Eritreja in Nigerija“, je povedala Cristina Merola iz organizacije Odprta vrata.

Papež Frančišek je v nedeljo obsodil preganjanje, ki ga svet poskuša zakriti. Merola je prepričana, da težave kristjanov ne zanimajo tistih, ki so na oblasti. „Niso v središču pozornosti, ker so na primer v Pakistanu manjšina, ki jo komaj kaj upoštevajo. Za naše vlade pa bi bilo v interesu pomagati tem krščanskim manjšinam tudi v luči vedno večjih migracij“, je povedala in dodala, da tudi Afrika postaja vse bolj negotova celina. Še posebej nestabilna je situacija v Nigeriji, Čadu in Sudanu, deželah, ki so močno občutile posledice padca vlad na severu, kot na primer v Libiji. „To so dežele velikega trgovanja z orožjem, s katerim so oskrbele skrajne islamske skupine. Zdaj pa si le te prizadevajo, da bi v državah uveljavile islamistične zakone“, je še povedala Cristina Merola.

Vatikan pa je pri Svetu Združenih narodov v Ženevi z Rusijo in Libanonom podpisal skupno izjavo za boljšo zaščito kristjanov na Bližnjem Vzhodu. Vatikanski predstavnik pri Združenih narodih v Ženevi nadškof Silvano Tomasi  je ob tem poudaril, da bi morali Islamsko državo v Iraku in Siriji po potrebi ustaviti tudi s silo. Seveda je najprej potrebno narediti vse, kar je mogoče, da bi dosegli politično rešitev brez nasilja. Vsaka koalicija proti Islamski državi pa po besedah nadškofa Tomasija potrebuje mandat Združenih narodov in islamskih držav na Bližnjem Vzhodu.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA) Charlie Kirk (photo: Gage Skidmore from Surprise, AZ, ZDA)

Charlie Kirk kot glas razuma v tem zmedenem svetu

Združene države Amerike je včeraj pretresel uboj Charlieja Kirka - konservativnega komentatorja in spletnega vplivneža, ki so mu sledili predvsem mladi. Med njegovim nastopom na univerzitetnem ...

Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota) Plakati ob cesti vabijo na škofovsko posvečenje Janeza Kozinca (photo: Škofija Murska sobota)

Soboška škofija v pričakovanju novega ordinarija

V župnijski cerkvi Povišanja sv. Križa v Črenšovcih bo v nedeljo popoldne škofovsko posvečenje prejel novi soboški škof Janez Kozinc. Glavni posvečevalec bo njegov predhodnik in sedanji koprski ...

Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA) Ruski predsednik Vladimir Putin (photo: dpa/STA)

Vladimir Putin se boji konca vojne v Ukrajini

Najboljša pot do prekinitve ognja v Ukrajini vodi prek spremembe režima v Kremlju. To je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj znova poudaril politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver. ...

dr. Aleš Maver (photo: STA) dr. Aleš Maver (photo: STA)

Je Slovenija poskusni zajec Evropske unije?

Na Bližnjem vzhodu ne izraelska ne palestinska stran ne kažeta posebne pripravljenosti za iskanje trajnega miru. To je za naš radio ugotavljal politični analitik in zgodovinar dr. Aleš Maver.