Radio Ognjišče
Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Boštjan SmoleBoštjan Smole
Helena KrižnikHelena Križnik

V Pakistanu nove žrtve med kristjani

Svet Marjana Debevec

Preganjanje kristjanov po vsem svetu se nadaljuje. Zadnje žrtve so se zgodile v nedeljo v Pakistanu, ko je bilo v katoliški in pravoslavni cerkvi ubitih 15 kristjanov, 78 je ranjenih, od tega 30 v kritičnem stanju. Papež Frančišek je pri nedeljski opoldanski molitvi ostro obsodil to prikrivanje preganjanja in izrazil veliko bolečino zaradi bratov in sester, ki morajo preliti svojo kri le zato, ker so kristjani. Cristina Merola iz mednarodnega združenja Odprta vrata, ki že 60 let dela v službi preganjanih kristjanov, je za Radio Vatikan povedala, da je po njihovih ocenah po svetu približno 100 milijonov kristjanov preganjanih ali pa zapostavljenih zaradi njihove vere.

V preteklem letu je bilo ubitih najmanj 4344 kristjanov in porušenih 1062 cerkva. V nekaterih deželah se preganjanje samo še stopnjuje. Organizacija Odprta vrata ta pojav ocenjuje po petih dejavnikih in sicer koliko lahko kristjani svobodno živijo svojo vero v zasebnem življenju, v družini, v skupnosti in v javnem življenju. Temu dodajajo še peto področje, ki zadeva stopnjo nasilja, ki so mu podvrženi. „Prvih deset držav na tej lestvici je: Severna Koreja, Somalija, Irak, Sirija, Afganistan, Sudan, Iran, Pakistan, Eritreja in Nigerija“, je povedala Cristina Merola iz organizacije Odprta vrata.

Papež Frančišek je v nedeljo obsodil preganjanje, ki ga svet poskuša zakriti. Merola je prepričana, da težave kristjanov ne zanimajo tistih, ki so na oblasti. „Niso v središču pozornosti, ker so na primer v Pakistanu manjšina, ki jo komaj kaj upoštevajo. Za naše vlade pa bi bilo v interesu pomagati tem krščanskim manjšinam tudi v luči vedno večjih migracij“, je povedala in dodala, da tudi Afrika postaja vse bolj negotova celina. Še posebej nestabilna je situacija v Nigeriji, Čadu in Sudanu, deželah, ki so močno občutile posledice padca vlad na severu, kot na primer v Libiji. „To so dežele velikega trgovanja z orožjem, s katerim so oskrbele skrajne islamske skupine. Zdaj pa si le te prizadevajo, da bi v državah uveljavile islamistične zakone“, je še povedala Cristina Merola.

Vatikan pa je pri Svetu Združenih narodov v Ženevi z Rusijo in Libanonom podpisal skupno izjavo za boljšo zaščito kristjanov na Bližnjem Vzhodu. Vatikanski predstavnik pri Združenih narodih v Ženevi nadškof Silvano Tomasi  je ob tem poudaril, da bi morali Islamsko državo v Iraku in Siriji po potrebi ustaviti tudi s silo. Seveda je najprej potrebno narediti vse, kar je mogoče, da bi dosegli politično rešitev brez nasilja. Vsaka koalicija proti Islamski državi pa po besedah nadškofa Tomasija potrebuje mandat Združenih narodov in islamskih držav na Bližnjem Vzhodu.

Svet, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež

VIDEOTEKA

  • Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv) Jon Kanjir v družbi (photo: osebni arhiv)

    Star sem 23 let in smrti se ne bojim

    Nedavno je v medijih odmevala zgodba o tem, da želi Mestna občina Maribor v Bresternici poleg skupnostnega centra za demenco zgraditi še hišo hospic. Predlog, ki se ga je razveselil marsikdo, ki ...

    Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik) Redovnice in redovniki so se razveselili ponovnega snidenja (photo: Meta Potočnik)

    Bratstvo in sestrinstvo - lepota in izziv

    Redovniki in redovnice so se v sredo zbrali pri kapucinih v Kančevcih na tradicionalnem letnem redovniškem dnevu. V letu, ko se spominjamo prehoda sv. Frančiška Asiškega v večnost, so se ustavili ...

    Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc) Janez Meglen, Sara Mihalič in Klemen Krašovec  (photo: Rok Mihevc)

    Kdo prihaja v Stično in kdo je letos njen zavetnik?

    V Kolokvij smo povabili Janeza Meglena, Klemna Krašovca in Saro Mihalič, da nam povedo nekaj več o letošnji Stični mladih, katere geslo je Vžgi srce. Slišali smo, kdo so posebni gostje, katera je ...

    Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA) Vipava, Goče, Primorska (photo: Jure Makovec/STA)

    Kaj bi bilo, če bi meja ostala pri Postojni?

    Na vprašanje, zakaj je dobro praznovati praznik, ki ga je leta 2005 uvedla Janševa vlada, dr. Igor Škamperle odgovarja: "Zato ker lahko ne bi bilo tako in bi bila meja na pri Postojni in na ...

    Avdio player - naslovnica