Je Moldavija naslednja Ukrajina?
Svet Petra Stopar
Čeprav so zadnje čase v ospredju razmere na vzhodu Ukrajine, pa zveza Nato in Berlin opozarjata na kritičen položaj v še eni sosednji državi Evropske unije, Moldaviji. Kot je poročal nemški Deutche Welle, bi lahko spet vzplamtel zamrznjeni spor v separatističnem Pridnestrju, negotove so tudi razmere v proruski Gagavziji.
Po krvavi vojni v začetku 90. let, ki je sledila razpadu Sovjetske zveze, je Pridnestrje razglasilo neodvisnost od Moldavije, a mednarodnega priznanja ni doseglo. Želja tamkajšnjega proruskega vodstva ostaja, da regija postane del Rusije. Kot na svoji spletni strani piše nemški radio, je poveljnik sil zveze Nato v Evropi Philip Breedlove v ameriškem kongresu opozoril, da so ruski vojaki, ki so nameščeni v separatistični Pridnestrski republiki, tam zato, da preprečijo približevanje Moldavije Zahodu.
Zaskrbljenost nad razvojem dogodkov je nedavno izrazila tudi nemška kanclerka Angela Merkel. Po srečanju z romunskim kolegom Klausom Iohannisom je izrazila upanje, da se v Moldaviji ne bodo ponovili dogodki, ki smo jim priča v Ukrajini. Kot je spomnila, konflikt v Pridnestrju kljub vsem prizadevanjem že več kot dve desetletji ostaja nerešen.
Pred tremi meseci so na parlamentarnih volitvah v Moldaviji največja stranka ostali socialisti, ki se zavzemajo za tesnejše gospodarske in politične odnose z Rusijo. Čeprav novi premier Chiril Gaburici zatrjuje, da Moldavija ostaja polno zavezana dosedanji proevropski usmeritvi, mnogi v to dvomijo.
Kot je za omenjeni radio ocenil moldavijski politolog Oazu Nantoi, se peta ruska kolona v parlamentu v Kišinjovu vse bolj krepi. Ob šibki vladi in razraščeni korupciji ter vojni na njenih mejah se Moldavija po njegovem prepričanju ne bo sposobna upreti agresivnim ruskim težnjam po osvajanju sosednjih ozemelj. Kot posebno nevarnost je politolog omenil prihajajoče lokalne volitve v avtonomni regiji Gagavzija na jugu Moldavije, kjer proruski separatisti podobno kot v Pridnestrju grozijo s priključitvijo Rusiji. Moskva naj bi skušala izkoristiti te volitve za nadaljnjo destabilizacijo države in je sprožila obsežno informacijsko ofenzivo.
Pred dobrim letom dni so sicer oblasti v Gagavziji, kjer živijo večinoma pravoslavni Turki, izvedle referendum, na katerem se je več kot 95 odstotkov volivcev izreklo za priključitev carinski uniji z Rusijo, Belorusijo in Kazahstanom. Moldavske oblasti referenduma pričakovano niso priznale.
