Težko je, če otrok nima slovenščine v ušesih

| 12.03.2015, 21:59 Matjaž Merljak

Gizela Grbec sodeluje v Baragovi šoli v Lanusu v Buenos Airesu. Poučuje že več kot deset let, čeprav po izobrazbi ni učiteljica.

S slovensko šlo v tem slovenskem domu v argentinskem glavnem mestu je začela sodelovati že, ko je bila še v srednji šoli. Vsako soboto zjutraj se ukvarja z otroki v vrtcu. Letos je poučevala tudi petje skupaj s prvim in drugim razredom.

V slovenski vrtec pridejo otroci stari štiri in pet let. Veliko se igrajo. Zelo radi poslušajo in gledajo pravljice. Tako se naučijo veliko novih besed. Pravljico povežejo s pesmijo ali pobarvanko.

Gizela Grbec se z otroki v slovenskem vrtcu pogovarja samo po slovensko, če ne razumejo, jim pokaže z rokami ali sliko. V vrtec namreč prihajajo tudi otroci, kjer doma zaradi mešanih zakonov ne govorijo slovensko. „Težko je, če otrok nima besed v ušesih,“ pravi in dodaja upanje, da morda kaj po slovensko spregovorijo vsaj, ko delajo domače naloge.

Otroci iz vrtca Baragove šole v Lanusu sodelujejo tudi na prireditvah za materinski dan, očetovski dan, zaključek šole, dan državnosti ... Mlajši otroci radi zapojejo in zaplešejo, starejši radi tudi recitirajo poezijo.

Na februarskem seminarju Zavoda za šolstvo in Urada za Slovence po svetu je dobila veliko koristnega znanja, tudi gradivo. Povedala je še, da se učiteljice, udeleženke seminarja, med seboj se poznajo na videz, saj se srečujejo na skupnih prireditvah.