Združenje novinarjev in publicistov
ZNP v poročilu za lani ugotavlja povečan kazenski pregon novinarjev
Slovenija
Združenje novinarjev in publicistov v svojem poročilu o stanju v medijih za lani med drugim ugotavlja, da so se z novo vlado pritiski na medije vsaj navzven nekoliko zmanjšali, se je pa v letu 2014 močno povečal kazenski pregon novinarjev. Problem ostajata tudi delovno-pravni položaj novinarjev in premajhna pluralnost medijskega prostora.
V Združenju novinarjev in publicistov (ZNP) izpostavljajo, da so v času prejšnje vlade, v letu 2013 in prvi polovici leta 2014, zaznali okrepljene politične pritiske v večini dnevno-informativnih medijev. Prav tako opažajo, da se tudi državne organe pogosto uporablja za obračune z novinarji.
Opozarjajo, da se je povečal kazenski pregon novinarjev s strani državnega tožilstva, saj zakon še vedno omogoča, da tožilstvo novinarja preganja v imenu državnega organa ali funkcionarja in na stroške davkoplačevalcev, zaradi česar so sami podali več predlogov za spremembo kazenske zakonodaje v tem delu.
V letu 2014 pa smo bili pogosto priča tudi primerom, ko so visoki politiki in gospodarstveniki ali vidne oseben novinarje kazensko preganjale samo zato, ker so kritično pisali o njihovem delu, še ugotavljajo v ZNP, ki za vse omenjene trditve navaja tudi konkretne primere.
Ob tem opozarja, da se je socialni in delovnopravni položaj novinarjev samo še poslabšal in smo bili še naprej priča praksi, ko mediji novinarjev ne želijo zaposliti in jih silijo, da postanejo samostojni podjetniki. Še dodatno pa se je zaostril položaj novinarjev, ki delajo prek avtorskih pogodb. Vlada je namreč januarja 2014 "enormno obdavčila avtorske honorarje, medijske hiše pa so povišan davek enostavno prenesle na novinarja, ki na ta račun dobi nižji honorar".
Kot enega največjih problemov slovenskega medijskega prostora pa prepoznavajo njegovo nepluralnost. "Med mediji v veliki večini še vedno prevladujejo mediji z levim svetovnonazorskim prepričanjem, kar je še posebej problematično v Sloveniji, kjer so na oblasti večinoma leve vlade. Te so tako brez ustreznega medijskega nadzora," so navedli v poročilu.
Kot so zapisali, so provladni tudi vsi resni dnevni splošnoinformativni tiskani mediji, večina splošnoinformativnih medijskih portalov, radijev in televizij. Se pa po njihovi oceni na področju televizij in spletnih portalov stanje izboljšuje, saj zaradi vse večje komercializacije mediji vse bolj kot ideološki sledijo tržni logiki.
